Naprej na vsebino

Koliko računalniške opreme bo prinesel digitalni bon 2022?

Vlada Republike Slovenije je na zadnji dopisni seji sprejela predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Gre za prvi sistemski zakon, ki celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin in znanj. Z njim bi lahko že letos zagnali največji program e-opismenjevanja v zgodovini Slovenije, so predlog opisali na vladni spletni strani.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Merjenje napredka na področju digitalizacije na ravni EU

Minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič je na novinarski konferenci, ki je pospremila potrditev predloga, spomnil na Digitalni kompas, ki ga je marca lani predstavila Evropska komisija. Ta določa ambiciozne cilje na področju digitalne preobrazbe, najpomembnejši med njimi pa je, da ima do leta 2030 vsaj 80 odstotkov odraslih Evropejcev najmanj osnovna digitalna znanja.

»Prav zato smo pripravili zakon, ki nam bo omogočil preboj med najbolj digitalno vključujoče evropske družbe. Z njim bomo dosegli, da bo imelo 80 % odraslih vsaj osnovne digitalne kompetence že do leta 2028, torej dve leti pred rokom, ki ga je določila Evropska komisija,« je še dodal.

Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. Vir slike: STA.
Mark Boris Andrijanič, minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije.
Vir slike: STA.

Digitalni boni

Eden izmed ukrepov, ki bi spodbujal tako imenovano digitalno vključenost, so tudi digitalni boni, s katerimi se spodbuja predvsem nakup računalniške opreme. Gre za dobroimetje, ki ga uporabnik lahko unovči pri trgovcu z računalniško opremo, ta pa vrednost unovčenega bona prejme iz državnega proračuna.

Predvidena vrednost bona je 150 evrov, namenjen pa bo učencem 9. razreda osnovne šole, srednješolcem, študentom ter odraslim, ki so stari 55 let ali več in se bodo udeležili brezplačnih tečajev, na katerih bodo spoznavali digitalno okolje.

Digitalni bon bo po besedah ministra enostaven za uporabo, deloval pa bo na podoben način kot turistični bon, kar pomeni, da bodo lahko imetniki unovčili s pomočjo davčne oziroma EMŠO številke. Bone bo mogoče združevati znotraj družine. Tako bosta lahko recimo dva srednješolca svoja bona porabila pri istem nakupu. Za ta namen je potrebno izpolniti ta obrazec.

Digitalni boni so namenjeni najmlajšim in najstarejšim skupinam prebivalcev. Vir slike: Pexels.
Digitalni boni so namenjeni najmlajšim in najstarejšim skupinam prebivalcev.
Vir slike: Pexels.

Imetniki bodo prav tako lahko digitalni bon unovčili v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih blaga. Upravičenci bodo bon prejeli 15. dan po uveljavitvi zakona, kar bi se po ministrovih besedah lahko zgodilo v mesecu maju.

Zadnji dan veljavnosti bonov je 30. november, oziroma 6 mesecev v primeru, ko se bon pridobi po zaključku tečaja. Vlada lahko veljavnost digitalnega bona s sklepom, izdanim pred iztekom njegove veljavnosti, enkrat podaljša, vendar ne več kot za dvanajst mesecev.

Seznam opreme, za katero se lahko porabi bon je dokaj obsežen:

  • prenosni, namizni ali tablični računalniki,
  • priklopne postaje za prenosni računalnik,
  • enoploščni računalniki za programiranje,
  • računalniški zasloni,
  • tipkovnice in miške,
  • digitalni papir,
  • digitalna peresa,
  • čitalniki pametnih kartic,
  • spletne kamere,
  • zunanji zvočniki,
  • tiskalniki, optični čitalniki (skenerji), multifunkcijske naprave in
  • zunanje pomnilniške enote.

Kaj lahko torej iz zgornjega seznama dobimo za 150 evrov? Bone se lahko izkoristi tudi za spletne nakupe, kjer imamo na voljo večjo izbiro in nižje cene.

V zadnjih dveh letih smo se večinoma kar dobro navadili na spletne sestanke preko orodij, kot so Google Meet in Zoom, kjer pride več kot prav spletna kamera višje kvalitete.

Spletna kamera Logitech C920s HD PRO bo s ceno slabih 100 evrov pustila še košček bona za kasneje, dobili pa bomo prenos slike v visoki ločljivosti in z dvema mikrofonoma, kar bo več kot odlično za udeležbo na spletni sestankih, predavanjih ali seminarjih.

Logitech spletna kamera. Vir slike: Mimovrste.
Logitech spletna kamera.
Vir slike: Mimovrste.

V kolikor pa razmišljate pozitivno in menite, da tako hudih epidemioloških valov ne bo več, boste morda bon raje porabili za kakšno novo računalniško miško ali tipkovnico. Pravzaprav vam bo tudi v tem primeru ostalo še kar nekaj denarja.

Komplet miške in tipkovnice Trust. Vir slike: Shoppster.
Komplet miške in tipkovnice Trust.
Vir slike: Shoppster.

Ko pa pogledamo malo višje, se nekoliko zatakne. Kvalitetni računalniški zasloni bodo težko pod 150 evri, še posebno v obdobju, ko cene rastejo. Kaj šele računalniki, pri katerih se cene navadno začnejo krepko nad tem zneskom.

Eni izmed najcenejših prenosnih računalnikov. Vir slike: BigBang.
Eni izmed najcenejših prenosnih računalnikov.
Vir slike: BigBang.

Vsekakor bo za pravi namen digitalne vključenosti potrebno odšteti nekoliko več. Če še enkrat ponovimo besede ministra za digitalno preobrazbo, so boni namenjeni predvsem temu, da lahko dijakom in študentom olajšajo učenje na daljavo, starejšim pa omogočijo, da nova znanja (ki so jih pridobili na tečajih) čim prej prelijejo v prakso. Najbolje bi bilo, da na bon pogledate kot nekakšen popust pri nakupu. Popust v višini 150 evrov pa vseeno ni tako slab.

Kaj so to bele lise?

Na žalost pa noben digitalni bon ne bo rešil težav z internetno povezavo, s katerimi se še vedno sooča ogromno število učencev, dijakov in študentov v primeru učenja na daljavo.

V Sloveniji imamo namreč še ogromno primerov, ko družine nimajo dostopa do primerne hitrosti internetne povezave. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije sedem odstotkov vseh gospodinjstev celo nima dostopa do kakršnekoli internetne povezave.

Približno dve leti nazaj je Ministrstvo za javno upravo objavilo natančen grafični prikaz in iskalnik belih lis. Z izrazom bele lise se označuje gospodinjstva, na katerih širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in hkrati za njeno gradnjo ni tržnega zanimanja.

Pregled belih lis v Sloveniji. Vir slike: Gov.si.
Pregled belih lis v Sloveniji.
Vir slike: Gov.si.

V zadnjih letih je bilo objavljenih kar nekaj razpisov, ki so z milijoni in milijoni evrov spodbujali izgradnjo take širokopasovne infrastrukture, ki bi večini gospodinjstev omogočila priklop na internetno povezavo s hitrostjo vsaj 100 Mb/s.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice