Skip to content

Ali lahko Zahod preživi brez Rusije?

V zadnjem času bi zahodne države, kot so ZDA in članice EU, Rusijo najraje popolnoma izključile iz globalno povezanega gospodarstva, politike in družbe. S pomočjo sankcij to tudi dosegajo. Kritiziranje Rusije zaradi invazije na Ukrajino je prišlo tudi s strani, od koder pred vojno tega ne bi pričakovali.

Iz Švice, kjer so že dolgo poznani kot nevtralni, so sporočili, da bodo zamrznili sredstva ruskih lastnikov ter zaprli zračni prostor za ruska letala. Vzpostavitvi sankcij proti Rusiji se poleg evropskih in ameriških držav pridružujejo tudi v Singapurju.

Cilj tega je seveda ohromitev ruskega gospodarstva ter vplivanje na javno mnenje ruskih prebivalcev, ki bodo prav tako občutili vse te omejitve.

Ob tem pa lahko hitro pozabimo na dejstvo, da bodo sankcije škodovale tudi samim državam, ki jih bodo uvedle. Tukaj je treba imeti v mislih predvsem Evropo. Poleg tega, da razmišljamo o tem, ali bo Rusija brez nas preživela, moramo razmisliti tudi o tem, ali bomo mi preživeli brez Rusije.

Cene plina in nafte rastejo

Najprej si poglejmo najbolj očitno skrb, ki jo povzroča uvedba sankcij. Konflikt med Ukrajino in Rusijo že tedne vpliva na ceno energentov.

Že pred invazijo, ko je Rusija priznala separatistični regiji Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, je Nemčija v odgovor zamrznila projekt Severni tok 2, ki bi olajšal dobavo ruskega zemeljskega plina v Evropo.

 Podjetje Severni tok 2, zadolženo za projekt istoimenskega plinovoda med Rusijo in Nemčijo, ki ima sedež v Švici, je odpustilo vseh svojih okoli 140 zaposlenih. Vir slike: CEPA.
Podjetje Severni tok 2, zadolženo za projekt istoimenskega plinovoda med Rusijo in Nemčijo, ki ima sedež v Švici, je odpustilo vseh svojih okoli 140 zaposlenih.
Vir slike: CEPA.

Robert Habeck, nemški minister za gospodarstvo, energijo in podnebje, je to novico pospremil s komentarjem, da lahko Nemčija zdrži povsem brez ruskega plina. Priznal je, da bi to pomenilo krepko povišanje cen, a bo vlada pomagala tako potrošnikom kot podjetjem.

Cene so se res dvignile in nič ne kaže, da bo temu dviganju v bližnji prihodnosti konec. Prejšnji teden so cene za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF dosegle tudi 130 evrov za kilovatno uro oziroma približno 1500 dolarjev za 1000 kubičnih metrov. Po tem so se nekoliko umirile, trenutno pa se gibljejo okoli 110 evrov za kilovatno uro oziroma 1290 dolarjev za 1000 kubičnih metrov.

»Dobrodošli v pogumnem novem svetu, kjer bodo Evropejci zelo kmalu plačali 2.000 evrov za 1000 kubičnih metrov zemeljskega plina,« je odločitev Nemčije o prekinitvi projekta Severni tok 2 komentiral namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitry Medvedev.

Poleg tega je EU prepovedala »prodajo, dobavo, prenos ali izvoz določenega blaga in tehnologije, ki se uporabljajo pri rafiniranju nafte, v Rusijo in uvedla omejitve pri opravljanju povezanih storitev,« je zapisano na spletni strani Sveta Evropske Unije. »Z uvedbo te prepovedi izvoza namerava EU zadeti ruski naftni sektor in Rusiji onemogočiti nadgradnjo svojih rafinerij.«

Ena izmed večjih ruskih rafinerij Krasnodarneftegaz. Vir slike: Krasnodarneftegaz.
Ena izmed večjih ruskih rafinerij Krasnodarneftegaz.
Vir slike: Krasnodarneftegaz.

Prav na tem področju morajo biti oblasti posebno previdne. O tem, kako pomemben je ruski izvoz energentov za Evropo, smo poročali že v začetku februarja. Evropske države članice namreč 40 odstotkov svoje zaloge zemeljskega plina dobijo prav iz Rusije.

Do zdaj še nobena sankcija ni neposredno omenjala nafte ali zemeljskega plina, vendar nekateri strokovnjaki ugibajo, da bi lahko Putin v maščevanju popolnoma zaprl izvoz teh dveh energentov.

Za sodček severnomorske nafte brent je bilo treba v torek okoli 14.30 po srednjeevropskem času odšteti 102,56 dolarja, kar je skoraj 4,7 odstotka več kot ob koncu trgovanja v ponedeljek. S tem se ta nafta približuje sedemletnemu vrhu.

Jernej Vrtovec, slovenski minister za infrastrukturo, je dejal, da so nujni odločni koraki k energetski neodvisnosti EU od Rusije. »Diverzifikacija dobave plina je izjemno pomembna in nujno potrebna, da zaradi takšnih eskalacij, kot so zdaj, in morebitnih bodočih trenj, ne bi bila oskrba s plinom in nafto motena.«

Kot je pojasnil, so skladišča v EU trenutno s plinom zapolnjena približno 30-odstotno. Kljub temu, da se poraba zaradi toplejšega vremena zmanjšuje, jih je potrebno takoj začeti spet polniti, v kolikor se želimo dobro pripraviti na prihodnjo jesen in zimo. Če bi prišlo do blokade dobave plina iz Rusije, je rešitev po njegovem ta, da se skladišča polnijo iz drugih držav, ki izvažajo plin.

Rekordni skoki tudi pri aluminiju

Tudi cene aluminija in nekaterih drugih kovin so zašle v višave, ki jih že dolgo ne pomnimo. V februarju je cena aluminija pridobila slabih 12 odstotkov, kar je največ od aprila leta 2018. Trenutno se cena giblje okoli 3.500 dolarjev za tono.

Med kovinami z visokim dvigom cene izstopa predvsem aluminij. Vir slike: ING.
Med kovinami z visokim dvigom cene izstopa predvsem aluminij.
Vir slike: ING.

»Glede na trenutne podatke ni nobene sankcije, ki bi bila usmerjene na tok kovin, vendar je prizadetih vse več ruskih podjetij, kar je trg postavilo v slab položaj,« je za Reuters povedala Wenyu Yao, višja strateginja za surovine pri ING Bank.

»Na cink in aluminij posredno vplivajo tudi visoke cene energije. Čeprav nafta in plin nista omenjena v sankcijah, lahko Putin uporabi plin za maščevanje, kar bi lahko privedlo do bolj eksplozivnih skokov [cen] kovin.«

V Rusiji proizvedejo približno šest odstotkov svetovne zaloge aluminija in ter približno sedem odstotkov svetovne zaloge niklja. Cena niklja se trenutno giblje okoli 25.700 dolarjev za tono, kar je rekordno visoko območje glede na zadnja leta.

V skupini SIJ (Slovenska industrija jekla) d.d. zaenkrat niso občutili posebnih posledic zaradi razvoja dogodkov v Ukrajini. »Imamo dovolj surovinskih zalog in naročil, zato naši proizvodni in poslovni procesi normalno potekajo,« so zapisali.

Delavec med obdelavo jekla. Vir slike: SIJ.
Delavec med obdelavo jekla.
Vir slike: SIJ.

Dodali so, da se lahko na globalni ravni zagotovo pričakuje dvig cen nekaterih vrst surovin in zamude pri dobavah ter nadaljnjo dražitev cen energentov, a ta tveganja obvladujejo, njihova proizvodnja pa je nemotena.

Farmacevtska industrija na udaru

V Krki so medtem, kot so navedli za STA, kompleksnih situacij vajeni iz preteklosti. »Spremenjenim razmeram se po potrebi prilagajamo,« so bili kratki v novomeškem farmacevtu. Dogajanje v Ukrajini pa se odraža na vrednosti Krkinih delnic, ki so prejšnji teden nazadovale za 15,5 odstotka, na zadnji februarski dan pa za dodatnih 12,26 odstotka. V torek so sicer nazaj pridobile skoraj pet odstotkov.

Za Finance so iz Krke sporočili, da »s poslovnimi partnerji na trgih Ruske federacije in Ukrajine poslujemo v skladu z načrti. Če bo prišlo do korenitih sprememb na trgih, se bomo prilagodili spremenjenim okoliščinam. Za zdaj ne načrtujemo izrazitih sprememb v delovanju.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice