Avstrijska vlada je odločila, da bodo obvezno cepljenje proti koronavirusu vsaj začasno odložili. Za ukinitev so se odločili še preden bi se obvezno cepljenje dejansko uveljavilo. Globe bi namreč začeli izrekati šele 15. marca.
Po načrtih bi morala policija od sredine marca naprej preverjati precepljenost ljudi med kontrolami prometa in drugimi pregledi. Tisti, ki ne bi predložili dokazila o cepljenju, bi bili pisno pozvani, da to storijo, in bi v nasprotnem primeru bili kaznovani z globo od 600 do 3.600 evrov.
Uvedba obveznega cepljenja je bila omenjena že novembra lani, torej pred širjenjem trenutne zelo nalezljive, a manj nevarne različice omikron. Od takrat se je pritisk na bolnišnice in enote za intenzivno nego precej zmanjšal. Avstrijska zvezna ministrica za Evropsko unijo in ustavo Karoline Edtstadler je ob tem dejala, da ukrep obveznega cepljenja pri koronavirusni različici omikron ni sorazmeren.
»Prekinili bomo ukrep obveznega cepljenja v skladu z načelom sorazmernosti,« je na tiskovni konferenci povedala Edtstadler. »Zakaj? Ker v tem trenutku obstaja veliko število prepričljivih argumentov, da ta kršitev temeljnih pravic ni upravičena,« je dodala.
Poudarila je še, da zgodba o obveznem cepljenju ni končana. »Tako kot je virus spremenljiv, moramo biti tudi mi biti fleksibilni in sposobni se prilagajati,« je dodala ministrica. Tako ministrica kot tudi zdravstveni minister Johannes Rauch sta dejala, da bi obvezno cepljenje lahko ponovno uvedli, v kolikor bi to zahtevala nova različica.
Edtstadler je še omenila, da je začasno odpravo obveznega cepljenja predlagala strokovna komisija, katere predlog so seveda upoštevali. Minister Rauch je priporočilo komisije pohvalil in dejal, da bodo sredi junija ponovno razpravljali o morebitni ponovni uvedbi obveznega cepljenja.
Politično gledano je ukrep, ki je bil tudi najobsežnejši tovrstni ukrep v Evropski uniji, predstavljal slabost za konzervativno avstrijsko vlado in je bil priljubljena tarča skrajno desne in proti cepljenju usmerjene Avstrijske svobodnjaške stranke (FPÖ), tretje največje v parlamentu, poročajo pri Reuters.
Ukrep obveznega cepljenja ni veliko pripomogel k dvigu ene izmed najnižjih stopenj precepljenosti v zahodni Evropi, skepticizem pa se je samo še povečal, odkar je bila v večini države ukinjena omejitev, ki je necepljenim prepovedovala dostop do storitev, kot so bari in restavracije.
Lahko jeseni res pričakujemo nov val okužb?
Poleg opredelitve do obveznega cepljenja je strokovna komisija v svojem obsežnem poročilu opozorila na jesenski val okužb. Po njihovi oceni je nov in morebitno zelo obsežen val okužb »zelo verjeten«.
V kolikor Avstrija na to ne bo pripravljena, lahko pride do novih drastičnih ukrepov, vključno z lockdownom, je opozorila komisija.
V Avstriji so sicer do danes polno cepili 6.533.472 državljanov, 4.733.201 od teh pa jih je prejelo tretji odmerek. Trenutno ima aktivno covid potrdilo slabih 70 odstotkov prebivalstva. V zadnjih sedmih dneh je bilo razdeljenih 31.900 odmerkov cepiva, kar je dobrih 17 odstotkov manj kot teden pred tem.
Kaj pa Slovenija?
Pri nas so v torek ob 1415 PCR testih in 9395 hitrih antigenskih testih potrdili 2182 okužb s koronavirusom. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ocenjuje, da je v državi trenutno aktivnih 24.732 primerov okužb, kar je 182 manj kot dan prej. Na navadnih oddelkih je zaradi covida-19 hospitaliziranih 187 bolnikov, na enotah intenzivne nege pa 76. Po podatkih vlade je v torek umrlo osem bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je v Sloveniji cepljenih 1.264.073 ljudi, kar predstavlja 60 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.218.001 ljudi oziroma 58 odstotkov prebivalstva. Poživitveni odmerek je po aktualnih podatkih prejelo 630.726 ljudi.