Naprej na vsebino

Ženske nismo samo kvote, lahko smo lepe in pametne hkrati

Ob dnevu mučenikov, 10. marca, je v prostorih občine Litija potekalo omizje v organizaciji Slovenske ženske zveze pri Slovenski ljudski stranki s provokativnim naslovom: Do kdaj bomo samo kvote?

Na omizju, ki sta ga povezovali predsednica SŽZ pri SLS mag. Vesna Starman in podpredsednica SLS Suzana Lara Krause so sodelovale mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Lijana Lovše, podžupanja občine Litija, Darija Jamnik, mag., predsednica glavnega odbora SLS, Kaja Galič, predsednica Nove generacije SLS, dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS in mag. Polona Rifelj, državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti.

V pogovoru so se dotaknile treh krovnih vprašanj in sicer zakaj je neenakomerna zastopanost spolov v politiki škodljiva, kateri so vzroki za stanje, kot ga imamo in kaj bi bilo treba storiti, da bi se to spremenilo.

Suzana Lara Krause je uvodoma izpostavila, da je zgodovina ženskega udejstvovanja v politiki tako kratka in vezana na sodobnost, da lahko brez pomislekov trdimo, da se vedno živimo v obdobju boja za enakopravnost žensk v politiki, o čemer pričajo tudi številke. Izmed 17 ministrov v Sloveniji sta dve ženski, 15 je moških. Med 90 poslanci v DZ RS je le 26 žensk, med 46 državnimi svetniki so štiri ženske in med 212 župani je le 22 žensk.

»Nezadostna zastopanost žensk je resen demokratičen primanjkljaj, ki spodkopava legitimnost sodobnega demokratičnega ideala. Zato sta paritetna demokracija in spodbujanje žensk na položajih odločanja pomembni področji,« je uvodoma izpostavila mag. Vesna Starman in poudarila, da ženske »nismo manjšina, predstavljamo več kot polovico človeštva«.

Mag. Polona Rifelj, državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti,
mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS. Vir slike: Slovenec.
Mag. Polona Rifelj, državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti,
mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, dr. Ignacija Fridl Jarc, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo RS.
Vir slike: Slovenec.

Kaj lahko ženska doprinese v politiko?

Dr. Ignacija Fridl Jarc je izpostavila, da lahko ženska v svet, ki hrepeni po volji po moči, doprinese voljo po ljubezni. In prav to je razlog, da se je sama vključila v politiko. Svet je treba nenehno spreminjati in to lahko počneš le z aktivnim udejstvovanjem.

Mag. Monika Kirbiš Rojs je dejala, da je dokaz različnosti med moškimi in ženskami v politiki to, da se ženske za politiko ne odločijo zato, da bi izkazovale svojo moč, temveč zato, da bi pomagale vsaka na svojem področju. Poleg tega so ženske načeloma vzgojene tako, da so redoljubne, strpne, želijo rezultate in zato malo govorijo in veliko delajo.

Lijana Lovše je izpostavila, da se mora za politiko odločiti tisti, ki ima ljudi rad. Kar pa med drugim razlikuje ženske od moških v politiki je to, da v robusten, materialistično usmerjen moški politični svet ženske vnesejo občutljiv odnos do soljudi, oba pogleda pa se odlično dopolnjujeta.

Mag. Polona Rifelj je izpostavila, da je tudi v gospodarstvu premalo žensk. Med drugim je SDH imenoval le 11 odstotkov žensk za nadzornice v nadzornih svetih družb v državni lasti. Ženska se za politiko težje odloči tudi zaradi skrbi za družino, med drugim pa slovenski moški tudi težko prenesejo, da je ženska močnejša in bolj izpostavljena.

Darija Jamnik, mag. je dejala, da se je za politiko odločila, ker uživa v delu z ljudmi in v organizaciji, ter da vidi vlogo ženske kot tisto, ki povezuje ne le v politiki temveč v družbi kot celoti in si zato želi, da bi se več žensk opogumilo za vstop v politiko in druge pomembne položaje.

Kaja Galič je dejala, da je eden izmed razlogov za težjo odločitev za vstop v politiko to, da v politiki danes si in jutri te ni, poleg tega pa si še označen, saj je politika na slabem glasu.

Posvet Do kdaj bomo samo kvote? Lijana Lovše, podžupanja Občine Litija, Kaja Galič, predsednica Nove generacije SLS, Darija Jamnik, mag., predsednica glavnega odbora SLS. Vir slike: Slovenec.
Lijana Lovše, podžupanja Občine Litija, Kaja Galič, predsednica Nove generacije SLS, Darija Jamnik, mag., predsednica glavnega odbora SLS.
Vir slike: Slovenec.

Opazke in druge ovire

Mag. Monika Kirbiš Rojs je izpostavila, da se mora ženska v politiki dokazovati vedno znova in znova in mora delati več kot moški, da uspe. Med opazkami pa je izpostavila pogosto izrečen rek, da ženska ne more biti hkrati lepa in pametna, v kar je tudi sama dolgo verjela, ker je to tolikokrat slišala, zato se je odločila, da bo raje pametna. Velika ovira za odločitev ženske za politiko pa je tudi zavedanje, da je konec mandata lahko tudi konec kariere.

Lijana Lovše je spregovorila o razporejanju časa med družino, politiko in drugimi obveznostmi, mag. Polona Rifelj pa, da se mora ženska bistveno več dokazovati, čeprav jih sodelavci jemljejo za zanesljive. Darija Jamnik je poleg usklajevanja političnega udejstvovanja in družinskega življenja izpostavila tudi problem samozavesti.

Kaja Galič je dejala, da si moški si prevečkrat mislijo, da so ženske lahko vodljive in da se ženske rade povezujejo, sprejemajo različne argumente, znajo stopiti korak nazaj in premisliti, nato pa z ustreznimi argumenti, brez žaljivk, iskati dialog.

Mag. Vesna Starman je ob koncu sklopa odgovorov povzela, da ženske še vedno prevečkrat mislimo, da je svet politike – moški svet ter da jo veseli, da prihodnje generacije že kažejo spremembe. Med ovirami je izpostavila pomanjkanje samozavesti, da se ženske same premalo cenimo, da pogosto ob nastopu na volitvah dobimo ne-izvoljiv okraj, pogosto je v času volilne kampanje ženskam na razpolago manj denarja, praviloma pa se za vstop v politiko odločajo kasneje, ko so otroci že odrasli.

Kako torej oblikovati okolje na način, da se v politiko vključi tisti, ki se čuti poklicanega, ne glede na spol?

Med bistvenimi elementi, ki so nujni, da se na tem področju naredi korak naprej, je dr. Fridl Jarc izpostavila močno samozavest posameznice, ki je ne sme zaustaviti mnenje moških, da ženske niso dovolj pametne. Na družbeni ravni pa je treba spremeniti odnos do politike- Prav tako je pozvala ženske, da izvolijo ženske predstavnice.

Mag. Kirbiš Rojs je predlagala nekatere konkretne rešitve, kot na primer organizirano varstvo otrok v okviru institucije, delo od doma pa tudi, da je treba delati na spremenjeni miselnosti v smeri: glejmo rezultate in ne toliko tega, kdo sedi v pisarni ali zaseda določeno pozicijo.

Lijana Lovše je poudarila, da ima politika izredno slab ugled in da je treba ukrepati celostno, da se to spremeni, potem se bo tudi več sposobnih žensk in moških vključevalo v politiko. Mag. Rifelj je prav tako spregovorila o negativnem prizvoku političnega udejstvovanja, Kaja Galič pa je poudarila, da bodo morale levji delež, da se bo kaj spremenilo, oddelati same politične stranke.

»Ženske si želimo, da bi lahko prispevale to kar znamo delati, to kar dobro delamo, da se lahko vključimo v prvo vrsto, ker to znamo in zmoremo in ker za to čutimo poklicane, na prvem mestu pa se moramo zato med seboj podpreti,« je podarila Suzana Lara Krause.

»Smo več kot kvota, jemljite nas tako, ker le tako lahko politiko peljemo v tisto smer, ki dejansko vpliva na kakovostno življenje in okolje, ki ga želimo pustiti svojim otrokom,« pa je sklenila mag. Vesna Starman.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice