Kaj vsebuje nov paket ukrepov za digitalizacijo Slovenije?
Vlada je v lanskem letu potrdila 40 ukrepov, ki so Slovenijo prvič dvignili nad povprečje po evropskem indeksu digitalizacije. Poleg e-gradbenega dovoljenja, e-osebne izkaznice, ukinitve vozniškega dovoljenja in podobnih, najdemo v paketu tudi tako imenovano virtualno okence na upravnih enotah, ki smo ga predstavili prejšnji mesec.
Kot pa je povedal minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič, so cilji še bolj ambiciozni, zato je strateški svet za digitalizacijo pripravil kar 25 novih ukrepov.
»Naš cilj je jasen: do konca tega desetletja se želimo prebiti med pet najbolj digitaliziranih držav v Evropi,« je izjavil na novinarski konferenci po seji vlade, na kateri so bili predlogi ukrepov potrjeni.
Na področju javne uprave in digitalne družbe bodo poskrbeli, da bodo vsi imeli dostop do širokopasovnega interneta visokih hitrosti (do leta 2026). Predvideva se tudi spletna objava sodb in spletni prenos sodnih obravnav, e-volitve, vpogled državljanov v odprte upravne zadeve, izboljšanje uporabniške izkušnje pri e-storitvah javne uprave ter digitalizacija postopka pridobivanja vozniškega izpita.
»Ustrezna infrastruktura na področju digitalne preobrazbe je eden od temeljnih predpogojev, da lahko govorimo o vsem ostalem,« je nove ukrepe komentiral vodja delovne skupine za javno upravo in digitalno družbo Gregor Macedoni.
Področje gospodarstva in podjetniškega okolja pokrivajo uvedba obveznega e-vročanja poslovnim subjektom, nacionalni center za kibernetsko varnost ter platforma za plačilo avtorskih pravic. Digitalizacija države namreč povečuje tveganje kibernetskih vdorov, pri čemer so najbolj ogroženi organi in podjetja, ki upravljajo jedrno infrastrukturo, še posebej na energetskem in telekomunikacijskem področju. Poleg tega naj bi se uvedla obvezna možnost brezgotovinskih plačil.
S področja novih tehnologijo so predlagali spodbujanje ponovne uporabe odprtih podatkov javnega sektorja, self-Sovereign Identity (SSI) oziroma digitalna identiteta na tehnologiji blockchain, ki uporabniku prinaša visoko stopnjo nadzora ter izboljšanje dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za ranljive skupine.
Področje izobraževanja vključuje integrirano digitalno učno okolje s sodobno podanimi učnimi vsebinami, izobraževalno-demonstracijski centri in laboratoriji za razvoj tehničnih, IKT ter digitalnih kompetenc ter mednarodno primerljivo vrednotenje znanstvenih dosežkov na IKT področju.
Medtem pa e-zdravstveni karton pacienta, digitalizacija predpisovanja zdravil, spremljanje zdravstvene oskrbe na podlagi učinkov (VBHC – Value Based Health Care), platforma za upravljanje ključnega zdravstvenega kadra in uvedba govornih tehnologij za prostoročno delo zdravstvenih delavcev urejajo digitalizacijo zdravstva.
»Skušamo čim bolj pomagat zdravstvenim delavcem, zagotovit optimalno zdravstveno okolje, bolje organizirat samo delo, vse to pa po željah in potrebah zdravstvenega kadra,« je na konferenci povedal Igor Zorko, vodja delovne skupine za zdravstvo.
V novih ukrepih pa niso pozabili niti na področje digitalne diplomacije in področje zelenih tehnologij, kjer so predvideni umestitev kibernetske varnosti med prednostne naloge slovenske zunanje politike, povezovanje z vodilnimi univerzami pri skupnih raziskovalnih projektih, trajnostno poročanje in ocenjevanje podjetij ter platforma za upravljanje industrijskih ostankov in odpadkov.