»Obdavčevanje, ki presega gospodarsko moč davkoplačevalca«
V enem izmed prispevkov, ki je bil objavljen v časopisu Slovenec pred 100 leti, je avtor komentiral takraten pritisk davčne uprave na prebivalcev Kraljevine SHS.
»Davki se morajo plačevati in tudi brez kazni ne gre, toda vsaka stvar ima svoje meje, kakor smeš tudi struno samo do gotove meje napeti, da ne poči,« je bilo zapisano. Takratno početje finančnega ministrstva pa so označili za »neposreden napad na kulturo in finančno urejenost.«
Morda vas bo zanimalo tudi:
Ministrstvo so pozvali, naj ne ubija kulture z obdavčevanjem kulturnih in dobrodelnih prireditev ter časopisov. Časopisje je bilo že tako obteženo z davki na objave in naznanila o porokah in pogrebih ter celo na priporočila knjig in revij. »Čuvajte se, prijatelji, če pohvalite kdaj kako knjigo. Čez noč zna priti fiskus in na vaše priporočilo ‘udariti’ davek,« so zapisali.
Vse posestnike pa so posvarili, da raje ne prodajajo svojih posestev, saj »če v smislu člena 131 taksnega in pristojbinskega pravilnika iz, kateregakoli vzroka ne boste mogli tekom 15 dni plačati pristojbine, boste plačali poleg 5 odstotne takse še kazensko takso v petkratnem iznosu, to je skupaj 30 odstotkov celotne kupnine, vrh tega pa še takso za razsodbo«.
Sožitje Slovencev in Italijanov v Gorici
Iz Gorice so poročali, da »je za kulturno in politično življenje Slovencev zadnje čase bolj varno kot je bilo poprej«. Državnozborske volitve, zastopništvo v deželskem zboru ter združenje z delničarji pri občinskih volitvah je ustvarilo vzdržen položaj.
Vir slike: millecartoline_eBay.
»Del Italijanov, katerim mirno sožitje s Slovenci ni samo fraza – vsaj tako upamo – in ki se zbira okrog lista-dnevnika ‘II popolo Frilulano’, ki piše o nas in o naši kulturi simpatično, se danes zanima za nas in s tem nekako jemlje orožje iz rok vsem tistim nacionalistom, ki so nespravljivi in tudi nas Slovence slikajo za nespravljive iredentiste nalašč zato, da bi dosegli svoje namene, predvsem centralizem,« so še zapisali.
Avstrijsko gospodarstvo in padanje vrednosti krone
V Avstriji so se soočali s strmim padcem vrednosti domače valute, torej takratne avstrijske krone. Eden izmed prvih ukrepov je bil ta, da so ustanovili »devizno centralo«, s katero so želeli preprečiti prehud padec vrednosti.
Devizna centrala je razpolagala z usposobljenimi uradniki, ki so imeli »sijajne zveze z bančnim svetom in s finančnimi veljaki,« vendar je vrednost krone še naprej padala. Kot je stanje komentiral Slovenec, so Avstrijci s časom uvideli, da tečaje na mednarodnih borzah ni mogoče kontrolirati iz vladnih klopi in »danes se trguje na Dunaju prav lepo z različnimi papirčki in z devizami in z valutami javno, kakor se je trgovalo poprej bolj na skrivaj.«
Vir slike: Wikipedia.
V Avstriji so nato tudi prepovedali uvoz luksuznega blaga. Slovenec je poročal, da je bila posledica tega zlata doba za tiste, ki so luksuzno blago imeli doma na zalogi. Prodajalci s parfumi so tako, na primer, ustvarjali odlične dobičke, zato so ljudje kmalu začeli govoriti, da je vlada sklenila takšno prepoved samo zaradi določenih trgovcev na Dunaju.
»Ko pa je vlada videla, da denarni kurz še vedno pada, je rekla: Pa dajmo zopet dovoliti uvoz. Posledica je bila, da je kurz krone še vedno padal kot poprej,« so nadaljevali v prispevku.
Naslednji ukrep je bil zmanjševanje zaposlenih na uradništvih. »Za vsakih 5 ljudi vendar ni treba že enega uradnika. Začeli so uradnike odpuščati. Ker pa odpuščeni gospodje niso imeli nikakega kruha, so jih milostno nastavili zopet — drugod, kar je imelo za posledico, da je kurz krone še vedno stalno — padal,« je poročal Slovenec.
Vir slike: World4.eu.
Skratka, karkoli je avstrijska vlada ukrenila, vrednosti krone se ni in ni stabilizirala. Kasneje so sklenili, da ne bodo več tiskali novih bankovcev, vendar ker se je padec valute nadaljeval, so s tiskanjem spet pričeli in to še v večjem obsegu kot prej. »Če krona vseeno pada, zakaj jih ne bi tiskali dalje? In stroji so se zavrteli in brenčali noč in dan in producirali zlati denar iz papirja,« je zapisal avtor prispevka.
Zaključil je s tem, kako je vlada na koncu preko časopisov razglašala, da jim »ves svet ponuja denar,« da bi jih rešili padanja vrednosti valute. »Mednarodni judje so se spogledali, in rezultat je bil nepričakovan: vse borze so bile preplavljene z nalogi ‘verkaufen Sie die Krone!’ (kar bi pomenilo, da so se vsi želeli znebiti avstrijske krone, ker so zaslutili finančno krizo).«
Ljudi se je nato polastila panika, časopisi pa so na dolgo pisali o »neizogibnem finančnem polomu.« Danes vemo, da je Avstrija jeseni istega leta preko Društva narodov prejela posojilo, s katerim so želeli preprečiti bankrot, stabilizirati valuto in izboljšati gospodarsko stanje.
Powered by Contextual Related Posts
