Tako kot v več evropskih državah, tudi pri nas vztrajno narašča število novih okužb. V Aziji ponekod sproščajo ukrepe, drugje jih zaostrujejo, v ZDA pa se bojijo, da bo evropski skok okužb prišel tudi do njih.
Preberite tudi:
Največji val koronavirusa do zdaj potisnil Kitajsko v lockdown
V nedeljo so po podatkih NIJZ v Sloveniji potrdilo 1076 novih okužb s koronavirusom, kar je 169 več kot pred enim tednom. Opravljenih je bilo 702 PCR in 4489 antigenskih testov. Ministrstvo za zdravje je še sporočilo, da je bilo zaradi covida-19 hospitaliziranih 135 bolnikov, na oddelkih intenzivne nege pa jih zdravijo 46. Umrlo je sedem bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo.
Vir slike: Google.
Število hospitaliziranih je v primerjavi s prejšnjim dnevom poskočilo za dve osebi, število bolnikov na intenzivni negi pa se je zmanjšalo za dva.
Skupno število aktivnih primerov se povečuje. Nacionalni inštitut za javno zdravje ocenjuje, da je trenutno aktivnih 33.281 primerov okužb, kar je 7371 več kot pred enim tednom. Vedno višje je tudi sedemdnevno povprečje potrjenih primerov, ki trenutno znaša 2697, dan prej pa je bilo nižje za 24. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev trenutno znaša 1571, dan prej je bilo 1555.
Na pohodu nova (stara) podrazličica
V tednu, ki je za nami, se je svetovno število primerov okužb s covidom-19 povečalo za štiri odstotke, vendar pri tem izstopajo predvsem nekatere evropske države, kot so Italija s 43-odstotnim in Francija s 36-odstotnim porastom.
Južna Koreja je prejšnji teden zasedla vodilno mesto s tedenskim porastom v višini 2.832.661 primerov koronavirusa, kar predstavlja 42-odstoten skok, vključno z dnevnim rekordom 621.328 potrjenih okužb v četrtek.
Nič kaj bolje ni niti v drugih predelih Azije, kjer poročajo o skupaj 8-odstotnem tedenskem porastu, na drugem mestu pa je Evropa s 5-odstotnim porastom. V Severni Ameriki je število okužb padlo za 21 odstotkov, v Južni Ameriki za 17 odstotkov, v Afriki za 34 odstotkov, v Oceaniji pa se je povečalo za 15 odstotkov.
Vir slike: Google.
Porast različice omikron pa se pravzaprav umirja, vendar pa raziskovalci spremljajo visoko prenosljivo podrazličico, znano kot BA.2. Številni epidemiologi so mnenja, da bi ta lahko bila odgovorna za novo rast števila okužb po državah.
Znanstveniki so omikron prvič odkrili novembra. Hitro pa so ugotovili tudi to, da ta različica obstaja kot tri genetsko različne vrste oziroma podrazličice. Vsaka pa ima svoj nabor edinstvenih mutacij.
V začetku je najpogostejši bil BA.1, ki se je po svetu hitro razširil in bil skoraj v celoti odgovoren za rekorde, ki smo jim bili priča to zimo. Toda že v začetku leta 2022 se je BA.2 začel pojavljati v vedno večjem deležu novih okužb.
Znanstveniki sumijo, da je hitra rast podrazličice BA.2 posledica njenih edinstvenih mutacij, osem od teh pa jih v osnovni različici BA.1 ne najdemo.
Zdi se, da te mutacije pomagajo zgolj pri tem, da je BA.2 za kar 50 odstotkov bolj prenosljiva, vseeno pa se imunosti, ki nastane kot posledica prejetega cepiva ali prebolelosti, ne izogiba tako uspešno. Na Danskem so na primer znanstveniki ugotovili, da imajo ljudje, okuženi z BA.2, bistveno večjo verjetnost, da bodo okužili ljudi iz istega gospodinjstva, kot tisti z BA.1.
V Angliji so raziskovalci ugotovili, da je v povprečju trajalo manj časa, da je nekdo z BA.2 okužil drugo osebo, kar je pospešilo njeno širjenje po skupnostih. V študiji v Hongkongu so strokovnjaki ocenili, da se je med izbruhom podrazličice BA.2 v javnem stanovanjskem kompleksu virus podvojil vsakih 1,28 dni.
Cepiva so še vedno učinkovita
Za rekordne številke pred nekaj meseci je bila odgovorna tudi lastnost omikrona, da se vsaj delno izogne zaščiti cepiv. Kljub temu so dva oziroma trije odmerki zaščitili ljudi pred hudim potekom bolezni in tako so tekom divjanja omikrona cepiva ostala še vedno učinkovita vsaj proti hospitalizacijam.
Znanstveniki so seveda primerjali tudi učinkovitost cepivo pri podrazličici BA.2. V študiji so raziskovalci z medicinskega centra Beth Israel Deaconess v Bostonu ugotovili, da so protitelesa, ki so jih odvzeli ljudem po tem, ko so prejeli dva odmerka cepiva Pfizer, enako dobro oziroma slabo delovala tako proti različici BA.1 kot tudi BA.2. Protitelesa pa so občutno boljša nevtralizacija obe različici po tistem, ko so ljudje prejeli poživitvene odmerke.
Vir sike: NYT.
Britanski zdravstveni uradniki so prav tako ugotovili zelo majhno razliko med obema različicama. Raziskovalci v Katarju so ugotovili, da so bili poživitveni odmerki približno 40 odstotkov učinkoviti proti okužbi tako z BA.1 kot tudi z BA.2 približno en mesec po odmerjanju. Poživitveni odmerki so s seboj prinesli tudi približno 90-odstotno učinkovitost proti hospitalizaciji.
Različica omikron je resda prinesla rekorden val okužb, vendar je bil ta drugačen od tistih, ki smo jih bili »vajeni« v preteklosti. Omikron je bil zelo prenosljiv, vendar je bilo za vsako okužbo v povprečju manj verjetno, da bi povzročila resen potek bolezni. Veliko ljudi je tako okužbo prebolelo z blagim potekom.
Vseeno pa so bile številke tako visoke, da smo videli tudi osupljivo število hospitalizacij in smrti, pa čeprav je bil delež teh, glede na število okužb, nizek.
Za podrazličico BA.2 pa zaenkrat še ni popolnoma jasno, kako hud potek bolezni lahko povzroči. Japonski raziskovalci, ki so okužili hrčke z obema različicama, so ugotovili, da BA.2 povzroča hujši potek, vendar rezultati niso presunljivo relevantni saj ni znano, koliko so hrčki v tem primeru podobni ljudem. Britanski raziskovalci pa so ugotovili, da okužba z BA.2 ne prinaša večjega tveganja za hospitalizacijo kot BA.1. Raziskovalci na Danskem so prišli do enakega zaključka.
Powered by Contextual Related Posts
