Skip to content

Bog ne more biti vsepovsod, in zato je ustvaril matere

»Bog ne more biti vsepovsod, in zato je ustvaril matere,« je zapisal angleški pisatelj in pesnik Rudyard Kipling. Da brez mame ni življenja, to vemo vsi. Biti mama pa ne pomeni zgolj preživeti devet mesecev slabosti, otekanja nog in nekaj ur porodnih muk ali dolgih procedur in neobčutljivih birokratskih zapletov pri urejanju posvojitve otroka, ki običajno sledijo še bolj mučnim in še daljšim bolečim poskusom, da bi vendarle tudi narava razumela, da je ženska pripravljena biti mama.

Preberite tudi:

Biti mama: od štruce do lastovke

Ko otrok prijoka na svet ali se posvojenec končno privije v objem ljubeče matere, se poslanstvo pravzaprav šele začne. Biti mama je služba za vse življenje, ki je vedno pospremljena tudi z mnogimi odrekanji. Ko se ženska odloči biti mama, se mora pogosto odpovedati (vsaj začasno) ne le karieri, temveč tudi prostemu času in počitku, mnogim navadam in še čemu. In za vse to ne pričakuje posebne nagrade, je pa prav, da je deležna hvaležnosti.

Marijino oznanjenje. Vir slike: Pixabay.
Marijino oznanjenje.
Vir slike: Pixabay.

Materinski dan je dan Marijinega oznanjenja

Materinski dan po svetu praznujemo na različne dni, izbira za prav ta dan pa ima različne razloge. Pri nas je to 25. marec, na dan Marijinega oznanjenja, devet mesecev pred božičem. Dan, ko je nadangel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina Jezusa.

V šestem mesecu je Bog poslal angela Gabriela v galilejsko mesto Nazaret, k devici, zaročeni z možem, ki mu je bilo ime Jožef, iz Davidove hiše, in devici je bilo ime Marija. Angel je vstopil k njej in rekel: »Pozdravljena, obdarjena z milostjo, Gospod je s teboj!« Pri teh besedah se je vznemirila in premišljevala, kakšen pozdrav je to. Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?« Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. Glej, tudi tvoja sorodnica Elizabeta je spočela sina v starosti; in to je šesti mesec njej, ki so jo imenovali nerodovitno. Bogu namreč ni nič nemogoče.« Marija pa je rekla: »Glej, Gospodova služabnica sem, zgôdi se mi po tvoji besedi!« In angel je šel od nje. (Lk 1,26-38)

Navada praznovanja materinskega dneva se je v Evropo razširila iz ZDA (kjer ga praznujejo drugo nedeljo v maju) po drugi svetovni vojni, pri nas pa se je uveljavila šele po letu 1991. Tako pozno se je pri nas praznik uveljavil prav zaradi krščanske podlage.

Včasih tudi mama potrebuje objem. Vir slike: Pixabay.
Včasih tudi mama potrebuje objem.
Vir slike: Pixabay.

Hvaležnost vsak dan

Materinski dan je praznik, ko naj bi pomislili na svoje mame ali ženske, ki so vlogo mam prevzele. Tiste ženske, ki so nas hranile, nas zvečer dajale spat in zjutraj prebujale, za nas skrbele, nas tolažile ob padcih, zdravile naše rane, nas pobirale s tal in nas tudi naučile leteti. In tudi, ko smo zapustili varna gnezda, smo v njihovih srcih ohranili posebno mesto, v njihovih domovih pa svetišče, kamor se lahko vedno vrnemo.

Nekatere matere so svoje delo tako odlično opravile, da se nam morda kdaj pa kdaj zazdi, da jih ne potrebujemo več, dokler se nam v življenju ne zgodi nekaj, kar nas močno pretrese. Zato nemalokrat pozabimo na izražanje hvaležnosti, pogosto pa to opravičujemo s tem, da je tempo življenja hiter, da nam zmanjkuje časa. A za objem in lepo besedo se mora najti čas.

Hvala ti mama, da si mi dala življenje in da me imaš rada tudi takrat, ko sama sebe nimam.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice