
Rusija je v zadnjih dneh nekoliko spremenila pristop do vojne v Ukrajini in med drugim omogočila širši dostop humanitarne pomoči do opustošenega pristaniškega mesta Mariupol ter popustila pri svojih zahtevah, da naj bi evropski odjemalci ruskega plina transakcije opravljali z ruskim rubljem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je povedal, da so iz mesta Mariupol uspeli rešiti 3.071 ljudi.
Medtem se spopadi v okolici Kijeva, glavnega mesta Ukrajine, še naprej nadaljujejo, sporočajo iz New York Times. Rusija je namreč pred nekaj več kot tednom dni zatrdila, da bo na tem območju zmanjšala svojo vojaško prisotnost in se osredotočila na vzhodno Ukrajino. Generalni sekretar Nata, Jens Stoltenberg pa je na tiskovni konferenci povedal, da zahodne vlade ne vidijo znakov ruskega umikanja.

Vir slike: Reuters.
»Po naših obveščevalnih podatkih se ruske enote ne umikajo, ampak se prestavljajo,« je dejal. »Rusija se poskuša prerazporediti ter oskrbeti in okrepiti svojo ofenzivo v regiji Donbas. Hkrati Rusija ohranja pritisk na Kijev in druga mesta, zato lahko pričakujemo dodatne ofenzivne akcije, ki bodo prinesle še več trpljenja,« je dodal.
Iz ukrajinskega ministrstva za obrambo medtem sporočajo, da »ruski sovražnik poskuša prevzeti popoln nadzor nad mestom Mariupol«.
Med drugim dodajajo tudi, da bo vlada izplačala 100.000 ukrajinskih grivn oziroma dobrih 3.000 evrov vsem, ki zaradi vojnih poškodb potrebujejo bolnišnično zdravljenje, so bili zajeti kot talci ter tistim, katerih svojci so umrli v spopadih.

Vir slike: NYT.
V svoji zadnji izjavi je ukrajinski predsednik nagovoril ruske družine, naj svojih otrok ne pošiljajo na obvezno služenje vojaškega roka. »Tukaj ne potrebujemo še več mrtvih. Rešite svoje otroke, da ne bodo postali zlobneži. Ne pošiljajte jih v vojsko. Naredite vse, kar lahko, da jih ohranite pri življenju,« je povedal.
Gospodarska proizvodnja Ukrajine se bo letos zmanjšala za 20 odstotkov, ruska pa za 10 odstotkov
Bruto domači proizvod (BDP) Ukrajine se bo letos verjetno zmanjšal za 20 odstotkov, ruski pa za 10 odstotkov zaradi vojaškega napada, je v četrtek napovedala Evropska banka za obnovo in razvoj v svoji prvi izjavi od začetka ruske invazije 24. februarja.
Po novi raziskavi bo sicer vojna z Ukrajino močno vplivala tudi na gospodarstva daleč izven neposrednega območja konflikta.
EBRD je napoved rasti za leto 2022 za 40 regij, kjer deluje, znižala za več kot polovico in sicer na 1,7 odstotka, kar je za 2,5 odstotka manj kot prejšnja napoved. Banka deluje v številnih razvijajočih se gospodarstvih, ki se raztezajo po vzhodni, srednji in jugovzhodni Evropi, Srednji Aziji, Turčiji ter južnem in vzhodnem Sredozemlju.
Za leto 2023 pa napoveduje močnejšo rast, in sicer 5-odstotno, so zapisali v izjavi za javnost. Nove napovedi temeljijo na nizu predpostavk o dogodkih v prihodnjih mesecih, zato imajo visoko stopnjo negotovosti.
Kljub temu je jasno, da bodo mnoga gospodarstva močno prizadeta in da bodo nekatera trpela bolj kot druga. Ukrajinski BDP naj bi po napovedih pred vojno letos zrasel za 3,5 odstotka, ruski pa za 3 odstotke.
Med Rusi se zaupanje in podpora Putinu povečuje
Delež prebivalcev Rusije, ki zaupajo svojemu predsedniku Vladimirju Putinu, se je v zadnjem tednu povečal za 0,4 odstotne točke na 81 odstotkov, je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pokazala raziskava ruskega centra za raziskovanje javnega mnenja. Za 1,1 odstotne točke se je Putinu zvišala tudi podpora, saj ga podpira 79 odstotkov vprašanih, poročajo pri STA.
Visoko podporo Putinu je pokazala tudi javnomnenjska raziskava, ki jo je v četrtek objavil neodvisni ruski inštitut Levada. Putina podpira kar 83 odstotkov Rusov, kar je 12 odstotnih točk več kot februarja. Le 15 odstotkov Rusov dejanj Putina ne podpira, medtem ko se jih dva odstotka ni opredelilo.

Vir slike: EBRD.
Glede razlogov za vojno v Ukrajini se večina anketirancev strinja z razlago Kremlja. 42 odstotkov vprašanih meni, da je Rusija začela svojo »posebno operacijo« za zaščito rusko govorečega prebivalstva in civilistov na vzhodu Ukrajine, medtem ko jih 25 odstotkov verjame, da je treba »preprečiti napad na Rusijo«.