Naprej na vsebino

Rusija spremenila načrte za Ukrajino, Evropa z rešitvami za energetsko krizo

V tem tednu je minil natanko en mesec odkar so ruske vojaške enote prvič vkorakale v Ukrajino. Vojna oziroma po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina »vojaška operacija« naj bi bila kratkotrajna in bi se končala z zavzetjem Ukrajine. Predvsem zadnji dogodki pa pričajo o tem, da zadeva ne teče po ruskih načrtih, saj so njihove čete naletele na močan odpor.

Vseeno pa je vojaški konflikt v Ukrajini pustil strahovite posledice, ki jih seveda najbolj občutijo navadni ljudje. Približno 45 odstotkov ljudi v Ukrajini nima zagotovljene varne preskrbe s hrano, sporočajo iz organizacije Svetovni program za hrano Združenih narodov. Že zdaj petina prebivalstva dobiva v roke premalo hrane, odrasli pa se odpovedujejo svojim obrokom in jih odstopijo otrokom.

Ukrajinski prebivalci po tistem, ko so bili evakuirani iz predmestja Kijeva. Vir slike: NYT.
Ukrajinski prebivalci po tistem, ko so bili evakuirani iz predmestja Kijeva.
Vir slike: NYT.

Poleg tega strokovnjake skrbi, da se bo trenutni krizi v Ukrajini pridružila tudi zdravstvena kriza. V Ukrajini je veliko ljudi, ki živijo z virusom HIV in hepatitisom C, poleg tega pa so stopnje cepljenja proti ošpicam, otroški paralizi in covidu-19 nevarno nizke. Prenaseljene in nehigienske življenjske razmere za begunce pa predstavljajo gojišče za kolero in bolezni dihal, kot so covid-19, pljučnica in tuberkuloza.

Organizatorji prizadevanj za pomoč ljudem Ukrajini se trudijo preprečiti, da bi vojna imela za posledico javnozdravstveno katastrofo. Ruska invazija je ogrozila desetletja napredka proti nalezljivim boleznim v regiji in lahko sproži nove epidemije, ki jih bo skoraj nemogoče nadzorovati.

Rusija spreminja svoje načrte za Ukrajino

Kot odgovor na zaustavljanje invazije, je Rusija nakazala spremembo svojih načrtov. V izjavi ruskega obrambnega ministrstva je bilo zapisano, da so bili cilji »prve faze operacije v glavnem doseženi«, pri čemer so bojne zmogljivosti Ukrajine »znatno zmanjšane«. V nadaljevanju so zapisali, da se bo Rusija zdaj osredotočila na zavarovanje ukrajinske vzhodne regije Donbas, kjer se ruski separatisti borijo že osem let.

Medtem ko Rusija »ne izključuje možnosti«, da bi njene sile napadle glavna ukrajinska mesta, kot so Černihiv, Mikolajv in prestolnica Kijev, je v izjavi obrambnega ministrstva zapisano, da zavzetje teh mest ni glavni cilj.

Višji ruski vojaški poveljnik Sergej Rudskoj: Rusija se bo osredotočila na zavarovanje ukrajinske vzhodne regije Donbas. Vir slike: Rusko obrambno ministrstvo.
Višji ruski vojaški poveljnik Sergej Rudskoj: Rusija se bo osredotočila na zavarovanje ukrajinske vzhodne regije Donbas.
Vir slike: Rusko obrambno ministrstvo.

»Medtem ko posamezne enote opravljajo svoje naloge – in opravljajo jih uspešno – bodo naše sile in sredstva osredotočene na glavno stvar: popolno osvoboditev Donbasa,« je dejal višji ruski vojaški poveljnik Sergej Rudskoj.

Tudi iz Ukrajinskega obrambnega ministrstva sporočajo, da je Rusija »skoraj vse stražne enote namestila na začasno okupirano ozemlje Krimskega polotoka in v nekatera okrožja regij Herson, Zaporožje in Doneck« z namenom, da bi zatrli upore tamkajšnjih prebivalcev. Iz ameriškega Pentagona medtem sporočajo, da je Rusija popolnoma izgubila nadzor nad mestom Herson, ki je bilo eno izmed prvih večjih mest, ki so ga ruske čete zavzele.

Dodajajo tudi, da naj bi Rusija poskušala okrepiti delovanje sabotažnih in vohunskih skupin, s čimer želijo »destabilizirati družbenopolitične razmere in porušiti sistem javne in vojaške uprave«. Po njihovih besedah je to odziv na to, da ne uspejo dovolj hitro obnavljati vojaških izgub in doseči končnega cilja tako imenovane vojaške operacije.

Ruski predsednik Putin med nagovorom. Vir slike: Mikhail Klimentyev.
Ruski predsednik Putin med nagovorom.
Vir slike: Mikhail Klimentyev.

Rusija je sicer že prej zahtevala, da Ukrajina prizna njihov nadzor nad Krimskim polotokom, ki so ga ruske sile zavzele leta 2014. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zavrnil možnost, da bi se Ukrajina odrekla tej ali kateri drugi regiji, tudi če bi to ustavilo vojno.

»V zadnjem tednu so naše junaške oborožene sile zadale močne udarce sovražniku,« je stanje komentiral Zelenski in navedel, da je bilo doslej v spopadih ubitih že več kot 16.000 ruskih vojakov. Rusija je sicer nazadnje poročala o 1351 smrtnih žrtvah na svoji strani.

Ameriški predsednik Biden: ZDA bodo poslale še več zemeljskega plina v Evropo

Združene države Amerike so v petek objavile dogovor z evropskimi voditelji, v sklopu katerega bi povečali količino zemeljskega plina, ki ga ZDA dostavljajo v EU. Cilj je zmanjšati energetsko odvisnost Evrope od Rusije.

Združene države Amerike naj bi letos tako v Evropo poslale dodatnih 15 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina, kar je med 10 in 12 odstotkov trenutnega letnega izvoza ZDA v vse države. Do leta 2030 pa si bodo ZDA prizadevale povečati dobavo za kar 50 milijard kubičnih metrov letno, je dodal Biden. Zaenkrat sicer še ni jasno, kako bo to izvedeno, saj so ZDA že zelo blizu mejam svoje izvozne zmogljivosti.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v družbi predsednika ZDA. Vir slike: NYT.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v družbi predsednika ZDA.
Vir slike: NYT.

Nemčija pa je medtem predstavila ambiciozen cilj, da bo že letos prepolovila svoj uvoz ruske nafte in premoga, do sredina leta 2024 pa se namerava popolnoma osvoboditi odvisnosti od ruskega zemeljskega plina.

Nemčija je poleg Nizozemske, Norveške in nekaterih drugih, iz Rusije uvažala razmeroma cenovno ugoden plin po plinovodih, zato se jim ni mudilo z gradnjo kakršnih koli terminalov, preko katerih bi lahko uvažali utekočinjen zemeljski plin. Poleg tega iz Rusije uvažajo tudi slabo tretjino surove nafte, njeno porabo pa poskušajo zmanjšati predvsem z obsežnimi subvencijami za električne avtomobile in naložbami v javni prevoz.

Države članice in Evropska komisija so se tudi zavezale, da bodo delale na skupnem nakupu plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika na prostovoljni osnovi, piše v sklepih vrha EU, ki se je po dolgi razpravi zaključil danes zvečer.

Rezervoarji za plin v francoskem pristanišču Fos-sur-Mer. Vir slike: Evropska komisija.
Rezervoarji za plin v francoskem pristanišču Fos-sur-Mer.
Vir slike: Evropska komisija.

»Zdaj bomo uporabili svojo moč kolektivnega pogajanja,« je v petek zvečer novinarjem povedala Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije. »Namesto da bi drug drugega izrivali in dvigovali cene, bomo združili povpraševanje.«

Francoski predsednik Macron je povedal, da so komisiji dali mandat za skupni nakup zgoraj omenjenih energentov. »Skupni nakup in zmožnost določitve dolgoročnih pogodb je najboljši način za znižanje cen plina,« je poudaril.

Platforma za skupne nakupe bo odprta tudi za države Zahodnega Balkana in tri države Vzhodnega partnerstva – Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, še piše v sklepih.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice