Proizvajalci in prodajalci električnih vozil (večinoma) v polnem zagonu
Električna vozila, predvsem avtomobili, so v zadnjih letih zasedli kar širok prostor v naših vsakdanjih življenjih. Tesle tudi pri nas lahko srečamo že skoraj vsak dan, nič manj pogosti pa niso niti električni modeli drugih proizvajalcev, kot so Renault, Volkswagen, Hyundai in podobni.
Preberite tudi:
Električne avtomobile bomo lahko napolnili v le nekaj minutah
Kot so zapisali pri portalu Seeking Alpha, izmed proizvajalcev električnih vozil še naprej vodita kitajski BYD in ameriški Tesla, vendar si podjetja »klasičnih« avtomobilov zdaj veliko bolj prizadevajo, da bi ju dohiteli. Manjša start up podjetja na tem področju še vedno podajajo mešane občutke – nekaterim gre odlično, drugim nekoliko manj.
Vir slike: Brink.
Globalna prodaja električnih avtomobilov se je februarja 2022 končala s 541.000 prodanimi avtomobili, kar je 99 % več kot februarja 2021. 70 odstotkov prodaje od začetka letošnjega leta so predstavljali 100-odstotni električni avtomobili, preostanek pa so bili hibridi.
Samo Tesli je uspelo v prvem letošnjem četrtletju dostaviti 310.000 vozil, kar je 67 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot so sporočili iz družbe FactSet je sicer številka za letošnje prvo četrtletje nekoliko manjša od pričakovanj analitikov, ki so za prvo trimesečje napovedovali 317.000 dostavljenih vozil.
V Evropi je bilo februarja prodanih 160.000 električnih avtomobilov, kar je 38 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, kar pomeni 20-odstotni tržni delež. V Nemčiji so električni avtomobili februarja dosegli 25-odstotni delež, v Franciji 20-odstotni, na Nizozemskem pa 28-odstotni.
Pri spletnem mestu CleanTechnica pa opozarjajo na mešane številke v sosednji Italiji, ki predstavlja četrti največji evropski avtomobilski trg. Kljub temu, da so klasični hibridi povečali svoj tržni delež v primerjavi z lanskim letom, je upadla prodaja električnih avtomobilov. Februarja so Italijani registrirali 3.175 električnih avtomobilov, v istem obdobju lani pa 3.460.
Prvič v zadnjih letih se je zgodilo, da se je mesečna prodaja električnih avtomobilov obrnila navzdol na medletni ravni (z opazno izjemo aprila 2020, ko so lockdowni zaustavili državo).
Razlog se skriva v odlašanju vlade pri potrditvi novih finančnih spodbud in subvencij, kar s seboj potegne odlašanje kupcev pri nakupu električnih avtomobilov. Prej ko bo vlada pokazala odločnost in zagotovila sredstva, hitreje se bo trg električnih avtomobilov vrnil na običajno stopnjo rasti, so prepričani pri CleanTechnica.
Kaj pa v Sloveniji? Pri nas je bilo v februarju na novo registriranih 614 električnih vozil, vključno s hibridi, sporočajo iz Sekcije vozil pri Trgovinski zbornici Slovenije. V primerjavi z istim obdobjem lani pomeni to skok za dobrih 27 odstotkov.
Vir slike: AMZS.
Pri tem so s 319 registracijami najbolj izstopali klasični hibridi, najmanj pa je bilo prodanih plug-in hibridov (PHEV). Najbolj popularen električni model je v mesecu februarju bil hibrid Toyota Yaris Cross, katerega cene se začnejo pri 22.050 evrih. Med najbolj prodajanimi 100-odstotnimi električnimi avtomobili pa najdemo Renault Zoe, Tesla Model Y ter Hyundai IONIQ 5.
Električni avtomobili so najverjetneje prihodnost, vendar prihodnost ne bo prišla brez izzivov
Tako proizvajalci kot tudi potrošniki in navsezadnje vlade že skorajda tekmujejo v svoji naklonjenosti električnim avtomobilom in drugim vozilom.
Na to, da se prihodnost skriva prav v električnih vozilih, kažejo tudi vedno višje cene pogonskih goriv. Poleg tega podnebni strokovnjaki pravijo, da mora svet čimprej opustiti vozila na bencin in dizel, da bi omejili najhujše posledice podnebnih sprememb.
Podjetja torej vlagajo kupe denarja v razvoj električnih prevoznih sredstev, vendar bodo za njihovo proizvodnjo potrebovali veliko baterij. To pa pomeni, da bodo potrebovali tudi veliko količino kovin, kot so litij, kobalt in nikelj – in to veliko v veliko večjih količinah, kot se jih v tem trenutku izkoplje iz zemlje.
Vir slike: SNECI.
Obstoječo dobavno verigo teh kovin pa obvladuje ena sama država na vzhodu Azije. »Kitajska v veliki meri nadzoruje skoraj vse potrebne kovine,« pravi Kwasi Ampofo, vodja za kovine in rudarstvo v raziskovalnem podjetju BloombergNEF. Obvladujejo približno tri četrtine trga kovin, ki so bistvene za proizvodnjo baterij. »Kitajska je to predvidela pred 10 leti, potem pa je trajalo […] skoraj desetletje, da je vizija obrodila sadove,« pravi Ampofo. »Tukaj ni hitre rešitve.«
Ne gre za to, da je Kitajska zmagala na geološki loteriji in da ima izredno bogata nahajališča teh kovin, je zapisala Camila Domonoske za portal NPR. Pravzaprav se najbogatejša nahajališča nahajajo v državah, kot so Kongo, Avstralija in Čile.
Kitajska pa si je zastavila cilj, da postane glavni igralec na področju električnih vozil, kar jo je potisnilo tudi v odločitev, da postane vodilna pri predelavi kovin za izdelavo baterij.
Peking je imel moč, denar, ogromen trg in voljo, da to doseže. »Radi rečemo, da smo v konkurenci s Kitajsko, vendar je to na meji konflikta,« pravi Mary Lovely, višja sodelavka na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo.
Medtem je vojna v Ukrajini ustvarila novo vrsto težav. Rusija, ki ima sicer na tem področju precej manj vpliva Kitajske, na svetovni trg vseeno dobavlja velike količine niklja, zaradi česar so cene te kovine od začetka invazije kar poskočile.
Kupiti ali proizvesti?
Reuters medtem poroča o še enem vprašanju, s katerim se soočajo proizvajalci električnih avtomobilov: katero tehnologijo naj proizvedejo sami in kaj naj še naprej kupujejo od dobaviteljev.
Povečati deleže lastne proizvodnje predstavlja velik premik za večino svetovnih proizvajalcev avtomobilov, ki se že leta in leta zanašajo na zunanje dobavitelje pri proizvodnji ključnih delov in programske opreme.
Vir slike: Reuters.
Pri tem vprašanju ponovno srečamo Teslo, kjer so z uspehom svojih vozil dokazali prednosti lastniške tehnologije, ki jo razvijajo in izdelujejo sami. Poleg tega pa je tukaj nezanemarljivo visoka finančna škoda, ki so jo povzročili zlomi in motnje dobavnih verig med pandemijo.
»Najpomembnejša stvar je, da se vertikalno integriramo. Henry Ford […] je imel prav,« je povedal izvršni direktor pri Ford Motor Co Jim Farley na konferenci v začetku marca. Farley je imel v mislih proizvodni kompleks Rouge ustanovitelja podjetja Henryja Forda, kjer so v začetku 20. stoletja na en konec tekočega traku naložili železovo rudo in druge surovine, na drugem pa je ven skočil Fordov model Ts.
Vir slike: Detroid News.
Farley je dejal, da se mora podjetje odmakniti od svoje prvotne strategije pri električnih avtomobilih, ki je vključevala dobavo komponent od zunanjih proizvajalcev. Zdaj želi Ford nadzorovati dobavne verige »vse do rudnikov«, ki proizvajajo materiale za baterije, je dodal.
Volkswagen, General Motors, Mercedes-Benz in drugi sledijo podobnim strategijam. Mercedes je lani prevzel britanskega proizvajalca visokozmogljivih električnih motorjev YASA in preuredil tovarno blizu Berlina za proizvodnjo motorjev, ki temeljijo na tehnologiji YASA.
Nemški proizvajalec luksuznih avtomobilov je marca v Alabami odprl novo tovarno za izdelavo baterijskih sklopov za električna vozila, izdelana v ZDA, in dejal, da bo vzpostavil sodelovanje z japonskim proizvajalcem baterij Envision AESC pri izdelavi baterijskih celic v Združenih državah Amerike.
Powered by Contextual Related Posts
