Skip to content

Covid-19 se poslavlja, vračajo se ošpice

Preteklo sredo sta Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in sklad ZN za otroke (Unicef) objavila poročilo, iz katerega izhaja, da število primerov ošpic po vsem svetu strmo narašča. V zgolj dveh mesecih tega leta (v januarju in februarju) le bilo število primerov ošpic za kar 79 odstotkov višje kot v enakem obdobju lani (potrdili so 17.338 primerov ošpic). Med aprilom lani in letos so zabeležili 21 večjih izbruhov te bolezni, večinoma v Afriki in v vzhodnem Sredozemlju.

Krivec za povečano število primerov je upadanje precepljenosti proti tej bolezni. Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije sicer cepiva preprečijo kar dva do tri milijone smrti vsako leto.

Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije cepiva preprečijo kar dva do tri milijone smrti vsako leto. Viir slike: UNICEF/UN0492544, Dejongh.
Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije cepiva preprečijo kar dva do tri milijone smrti vsako leto.
Vir slike: UNICEF/UN0492544, Dejongh.

Kateri so razlogi za nižjo stopnjo precepljenosti v svetu in v Sloveniji?

Ugotovitve WHO kažejo, da je med glavnimi »krivci« za upad precepljenosti proti ošpicam zaustavitev cepljenja zaradi pandemije covida-19 oziroma proticovidnih ukrepov, preusmeritev financiranja na druga pereča področja ter konflikti in vojne v Ukrajini, Etiopiji, Somaliji in Afganistanu. Slednji so poleg tega, da ljudje na begu otrok pač ne morejo cepiti, prispevali tudi k velikim gnečam v centrih za begunce, kjer se bolezni hitro širijo.

Poročilo WHO navaja še, da leta 2020 23 milijonov otrok po svetu ni prejelo priporočenih rutinskih cepljenj, kar je največ po letu 2009.

V Sloveniji je nekaj k temu zagotovo pripomoglo tudi prepričanje posameznikov, da obvezno cepljenje posega v njihovo pravico do svobodne odločitve. Spomnimo: konec februarja 2020 (globoko v pandemiji covida-19) je stranka Za zdravo družbo z zbranimi 5000 podpisi vložila v državni zbor predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, s katero so vlagatelji predlagali ukinitev obveznega cepljenja, ki bi ga nadomestili s prostovoljnim. Parlamentarni odbor za zdravstvo zakonskega predloga ni podprl. S tem se je strinjalo tudi 80 poslancev v DZ RS, ki so ocenili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Cepljenje v Sloveniji se je sicer pričelo že leta 1800 s cepljenjem proti črnim kozam. Leta 1937 se je uvedlo cepljenje proti davici, 1948 proti tuberkulozi, 1951 proti tetanusu, 1959 proti oslovskemu kašlju in 1957. leta proti otroški paralizi.

Prvo obvezno cepljenje je bilo leta 1968 proti ošpicam – z enim odmerkom cepiva. Od takrat se nabor obveznega cepljenja razširil. Obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih v prvi alineji 22. člena določa obvezno cepljenje zoper devet nalezljivih bolezni: proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B; v drugi alineji pa: proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in če (v skladu s 25. členom tega zakona) tako določi minister, pristojen za zdravje, na predlog Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Cepivo proti ošpicam. Vir slike: Lindsey Wasson/Reuters.
Cepivo proti ošpicam.
Vir slike: Lindsey Wasson/Reuters.

Ošpice

Ošpice se (tako kot mnoge bolezni) širijo kapljično, predvsem med govorjenjem, s kihanjem in kašljanjem. So zelo nalezljiva virusna bolezen. Bolnik z ošpicami je kužen že približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in še štiri dni po pojavu. Bolezen se najhitreje prenaša v okoljih kot so vrtci, šole, množične prireditve.

Znaki okužbe so povišana telesna temperatura, nahod, kašelj, vnetje očesnih veznic in pojav značilnega izpuščaja na koži. Med težjimi zapleti je najpogostejša pljučnica, lahko se pojavi tudi vnetje osrednjega živčevja.

»Pred uvedbo cepljenja so se pojavljale epidemije ošpic na 2 do 5 let in so trajale 3 do 4 mesece. V Sloveniji so bile ošpice dolga leta najpogostejša nalezljiva bolezen. Od leta 1968, ko smo pri nas uvedli obvezno cepljenje proti ošpicam, je število bolezni začelo upadati. Zadnja epidemija ošpic je bila pri nas v letih 1994/95. V zadnjih letih v Sloveniji beležimo le še posamične uvožene primere bolezni, ki povzročijo nekaj sekundarnih primerov,« je zapisano na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

V Sloveniji poteka cepljenje proti ošpicam v dveh odmerkih. Prvi odmerek cepiva prejmejo otroci od dopolnjenih 12 mesecev starosti do dopolnjenih 18 mesecev starosti, ponovno so cepljeni ob vstopu v osnovno šolo. Otroke in odrasle, ki še niso bili cepljeni proti ošpicam, cepimo z dvema odmerkoma cepiva v presledku enega meseca.

Koledar cepljenja otrok. Vir slike: Knjižica za starše, Cepljenje otrok, NIJZ.
Koledar cepljenja otrok.
Vir slike: Knjižica za starše, Cepljenje otrok, NIJZ.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice