Praznik dela: lepe želje za dostojno življenje ne bodo zadoščale

Pred 136 leti, 1. maja 1886, so se delavci podali na ulice Chicaga in začeli splošno stavko. Njihovo sporočilo je bilo jasno: zahtevali so več delavskih pravic, med njimi predvsem uzakonjen 8-urni delovnik. Stavka se je nadaljevala 4. maja, ko so se delavci zbrali na mestnem trgu Haymarket. Protest se je začel mirno, nato je eksplodirala bomba in ubila osem policistov. Policija se je odzvala s streljanjem, enajst ljudi je preminilo. Prvi maj kot praznik dela se praznuje v mnogih državah po svetu, ljudje ga obeležujejo z različnimi rituali. V Sloveniji najpogosteje s kurjenjem kresov, rdečimi nageljni in jutranjo budnico.

Želje ob prvem maju

»Čestitke ob 1. maju – prazniku dela. Čas je, da zaposlenim omogočimo kakovostne delovne pogoje, lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter dostojno plačilo za opravljeno delo,« je na Twiterju zapisala stranka, ki je na volitvah v državni zbor dobila 34,53 odstotka glasov.

»Vsem, posebej tistim, ki živite od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja, iskrene čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca. Ostanite zdravi in pogumni. Ohranite upanje,« je zapisal še aktualni predsednik vlade, predsednik stranke SDS, ki je na minulih volitvah dobila 23,52 odstotka glasov. V poslanici je Janša med drugim zapisal, da se človeštvo danes sooča s težkimi izzivi, da so ob prevzemu oblasti vedeli, da jih čaka težko delo in izrazil ponos, »ker je država danes v dobri kondiciji«.

Da prvi maj naj ne bo dan proslavljanja dela, ampak predvsem dan borbe, da bo delo vredno tistih, ki ga opravljajo, so zapisali v stranki Levica.

Ob praznovanjih se danes širom po svetu vrstijo tudi številni protesti. Medtem, ko smo v Sloveniji dve leti protestirali »proti« izredno nizki brezposelnosti in uspešnemu odzivanju na krizo, ki jo je povzročila epidemija covida-19 (po oceni OECD je Slovenija na 2. mestu po gospodarskem odzivu na epidemijo, minimalna plača se je dvignila iz 940 evrov na 1074 evrov, povprečna mesečna bruto plača pa iz 1.856 evrov na 1.923 evrov), v Parizu danes protestirajo proti delavskim reformam predsednika Emmanuela Macrona, ki je med drugim napovedal zvišanje upokojitvene starostne meje. V Berlinu protestirajo proti nasilju nad ženskami in visokim cenam najemnin.

V Sloveniji ta čas praznujemo, čeprav se je danes cena goriva dvignila na rekordno raven. Čeprav se vsi zavedamo, da tem podražitvam sledijo tudi nove podražitve hrane, ki je že tako draga. Praznujemo, čeprav bodo položnice za električno energijo ponovno višje, prav tako bodo višje cene plina. Praznujemo, čeprav je pred nami obdobje negotovosti.

Dejansko stanje na trgu dela

Statistični urad Republike Slovenije je ob prazniku dela pripravil pregled stanja na trgu dela v Sloveniji. Kot že prej omenjeno, je SURS izpostavil, da je bila v letu 2021 stopnja brezposelnosti nižja (za 0,2 odstotne točke), stopnja delovne aktivnosti pa višja (za 0,8 odstotne točke) kot leto prej. V 2021 je bilo delovno aktivnih 972.000 oseb, stopnja brezposelnosti pa je znašala 4,7 odstotka.

Običajno število ur, ki so ga zaposleni opravili v letu 2021, je bilo 39,3 ure na teden. Več običajno opravljenih ur na teden so opravili moški (40,0) kot ženske (38,6). Več kot petina je bila zaposlenih v predelovalni dejavnosti, v kateri so tedensko običajno opravili 39,8 ure, dejansko pa 34,9 ure.

Ob sobotah je v preteklem letu pogosto ali občasno delalo 43,8 odstotka vseh delovno aktivnih, 22,8 odstotka jih je delalo ob nedeljah, 34,4 odstotka zvečer, 14,6 odstotka pa ponoči. Med poklici, ki so vsaj občasno opravljali delo ob koncu tedna ali ob manj ugodnih urah v dnevu, so izstopali kmetovalci, gozdarji in ribiči.  

Moški in ženske še vedno ne prejemamo enake povprečne mesečne bruto plače. Plačna vrzel med moškimi in ženskami je leta 2021 znašala 4,2 odstotka – na škodo žensk.

Najvišji je bil tudi delež dela opravljenega od doma in sicer je od doma pogosto delalo 8,6 odstotka zaposlenih, 11,6 odstotka pa občasno. Rekordno je narastel tudi delež prekarnih delavcev. V letu 2021 je prekarne oblike dela opravljalo 58.000 delovno aktivnih oz. 6,0 odstotkov vseh delovno aktivnih. Med temi je bilo največ – skoraj polovica – študentov, ki so delali prek študentskega servisa.

Kar precej je bilo na soočenjih pred volitvami slišati o reševanju prekarcev – žal so bila pogostejša mnenja, da je treba prekarno delo preganjati, kot mnenja, da je treba prekarno delo urediti. Slednje namreč zahteva več napora, za prvo »rešitev« zadošča že nekaj več inšpektorjev na inšpektoratu za delo. In nekaj več denarja za socialne transferje.

Česa se lahko veselimo?

Tisti, ki se preživljajo z delom, ki jih veseli, in jih notranje bogati, so lahko hvaležni do neba. Tisti, ki počnemo, kar pač moramo početi, da lahko preživimo sebe in svoje družine, smo lahko hvaležni za dobre zglede in napotke iz otroštva, da vemo, da brez nič ni nič. Predvsem se lahko veselimo lastnega zdravja, dokler nam služi.

Na politiko, ki se nam obeta, pa žal (tudi glede na voščila in že vsem dobro znane floskule) ne gre preveč računati. Če kaj, se nam obeta višanje davkov, saj bo treba vse tiste, ki so pripomogli k odličnemu rezultatu najverjetnejšega novega mandatarja, za opravljeno delo primerno nagraditi.