KGZS, OZS in prevozniki: čakajoč Goloba

Visoke cene goriva, predvsem dizelskega, ki je sicer bilo v preteklosti cenejše od bencina, so udarile vse, ki potrebujejo prevoz. Najbolj pa so na udaru največji porabniki goriva: gospodarstvo, kmetijstvo in prevozniki. Višanje vhodnih stroškov bomo slej ko prej čutili tudi vsi potrošniki, zelo verjetno pa je, da se v gospodarstvu ne bodo mogli izogniti odpuščanju delovne sile.

KGZS: Podražitve vhodnih surovin ogrožajo položaj kmetijstva

Na slab položaj kmetijstva, ki ga dodatno ogrožajo zadnje podražitve vhodnih surovin, je včeraj opozorila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS). Gnojila so se v letu dni podražila za 250 odstotkov, energenti in maziva za četrtino, krma v perutnini pa se je podražila za 100 odstotkov. V povprečju so bile cene vhodnih stroškov višje za 20,1 odstotka, pravijo na KGZS. Statistični podatki sicer kažejo, da so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v februarju povprečno za 19,2 odstotka višje kot pred enim letom, vendar ta rast še vedno zaostaja za dvigom cen vhodnih stroškov v primerjalnem obdobju. Razlika je v breme kmetov.

V KGZS tudi obžalujejo, da vlada ni podaljšala regulacije cen pogonskih goriv. Zdaj računajo na pomoč nove vlade. »Nafta, energija, naftni derivati poganjajo celotno gospodarstvo. Od nove vlade pričakujemo, da bo znova uvedla regulacijo cen pogonskih goriv. Na ta način bomo lažje načrtovali svoje dejavnosti in ne bo takih nihanj cen goriv, kot se to dogaja zdaj,« je včeraj na novinarski konferenci dejal predsednik KGZS Roman Žveglič.

Žveglič je pozval k premisleku, da bi po zgledu nekaterih drugih držav kmete oprostili trošarin za energente. Kmetje sedaj sicer dobijo 70-odstotno povračilo trošarine, a ne sproti temveč za eno leto nazaj, in ta čas je lahko v sedanjih razmerah predolg. »Ne želimo priti v položaj, ko bomo morali izbirati, katera opravila izvesti zaradi vse večjih stroškov, med katerimi je pomemben strošek prav gorivo,« je opozoril Žveglič.

»Prav tako na KGZS ob izzivih, ki so pred nami (sprejemanje Skupne kmetijske politike za naslednje programske obdobje, razmere pri pridelavi hrani in drugo), pričakujejo, da bodo v vladi in drugih pomembnih državnih ustanovah prevzeli odgovorna mesta ljudje, ki bodo prepoznali in cenili pomen kmetijstva. Da bodo ljudje, ki bodo krojili usodo slovenskega kmetijstva, pripravljeni sodelovati z nevladnimi organizacijami in so pri iskanju pravih rešitev za slovensko kmetijstvo pripravljeni prisluhniti ter upoštevati različna strokovna mnenja,« so zapisali v sporočilu za javnost.

OZS: Država mora pomagati

Novinarsko konferenco je včeraj organizirala tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS). Predsednik OZS Branko Meh je poudaril, da se zaradi rekordnih cen pogonskih goriv in drugih energentov ne dvigajo samo cene prevozov, temveč tudi drugih storitev. »Storitve obrtnikov in podjetnikov se dražijo in se še bodo. Kupna moč bo padla, povpraševanja po naših izdelkih in storitvah bo manj, zato me skrbi, da bomo primorani celo odpuščati. Upam, da nam bo vlada priskočila na pomoč in nam tega ne bo potrebno storiti,« je poudaril Meh. Naslovil je tudi olajšano kreditiranje prebivalstva s strani Banke Slovenije in dodal, da upa, da do tega ni prišlo zato, da bodo lahko ljudje plačali kurjavo in elektriko.

Spomnil je, da je bila ena izmed obljub (na soočenjih) prihodnjega predsednika vlade dr. Roberta Goloba, da bo fiksiral cene energentov. Upa, da bo novi predsednik vlade svojo besedo držal, in bodisi uvedel vnovično regulacijo cene pogonskih goriv bodisi subvencionirane cene.

Pišek: Gre za politično krizo in špekulacijo, ne za energetsko krizo

Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je dejal, da je situacija zelo resna. »Deregulacija cen goriv nas je vse presenetila. Nihče ni pričakoval tega. To je nedopustno in vpliva tako na prevoznike kot na celotno gospodarstvo. Nismo samo prevozniki tisti, ki bomo morali podražitve implementirati v svoje cene,« je dejal Pišek in dodal, da gre za politično krizo in špekulacijo, ne za energetsko krizo.

»Prevozniki zahtevamo takojšnjo regulacijo cen goriv ali pa da vlada uvede posebno komercialno gorivo za cestni transport, vsaj dokler se ta politična kriza ne umiri. Prevoznik vpliva na lastno ceno samo v 7 odstotkih, mi nimamo nobenih notranjih rezerv več,« je opozoril Pišek, ki je že pred dnevi prevoznike pozval k podražitvi prevozov za vsaj deset odstotkov, saj da se bodo v nasprotnem primeru transportna podjetja znašla v likvidnostnih težavah in morala ustaviti tovornjake, včeraj pa je napovedal, da bodo podražitve morda morale biti precej višje, tudi do 25 odstotkov.

Predsednik sekcije za prevoz blaga v cestnem prometu pri Gospodarski zbornici Slovenije Milan Slokar je opozoril tudi na vidik konkurenčnosti slovenskih prevoznikov na mednarodnem trgu, za kar doma potrebujejo konkurenčno ceno goriva.

Predstavniki gospodarstva kritični tudi do embarga na uvoz ruske nafte, ki ga je predlagala Evropska komisija

Poročali smo že, da je Evropska komisija v obravnavo članicam EU predložila predloge o novih sankcijah proti Rusiji. V šestem paketu sankcij je govora o prepovedi uvoza ruske nafte ter izključitev večjih ruskih bank iz plačilnega sistema SWIFT.

Predlog sicer omenja nekaj izjem od embarga, a med njimi Slovenije ni. Predsednik OZS Branko Meh je izjavil, da: »Če nimamo rezervne variante, potem predlagamo, da bi se pridružili državam, za katere se napovedujejo izjeme od embarga, kot so Madžarska, Slovaška, Češka in Bolgarija«.

Do predloga je bil kritičen tudi Slokar: »Že sedaj vemo, da je bila ruska nafta cenejša. Od naše vlade in Evrope zahtevamo, naj nam razloži scenarij zamenjave ruske nafte. Če ruske nafte ne bomo imeli, bomo kupovali dražjo nafto in bodo cene še višje. Moramo vedeti, kakšne bodo posledice zamenjave«.

Pišek je spomnil, da so prevozniki že izgubili vse popuste pri DARS-u, vse komercialne popuste pri naftnih trgovcih in poudaril, da je nujno treba zagotoviti nafto za evropski trg. »Naj vlada resno računa, da se takoj srečamo in takoj začnemo reševati ta problem. Če nimamo dovolj zalog nafte, potem je treba dobro razmisliti o embargu,« je še dodal Pišek.