Naprej na vsebino

Dan Evrope in Slovenija v EU

Dan Evrope, ki ga obeležujemo vsako leto 9. maja, je simbol premostitve razkolov med evropskimi narodi, simbol miru in hkrati spomin na začetek nastajanja Evropske unije, kakršno poznamo danes.

»Skupne vrednote Evropske unije, ki izhajajo iz evropske dediščine in so zapisane v ustanovitvenih pogodbah, so razvojni in civilizacijski dosežek Unije in celotne Evrope. Zagotavljajo spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic. Ne glede na različne zgodovinske, kulturne in narodnostne identitete nosijo države članice skupno odgovornost za ohranjanje teh vrednot, institucije in organi EU pa so ključna varovalka sodelovanja med narodi.

Za dan Evrope je zgodovinskega pomena deklaracija francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana. In tudi danes je aktualna njegova vizija, da bodo konkretni dosežki gospodarske skupnosti dolgoročno ustvarili dejansko solidarnost med narodi, svetovni mir pa bo mogoč samo z ustvarjalnimi prizadevanji, sorazmernimi z nevarnostmi, ki ga ogrožajo. Solidarnost in enotnost, h katerima stremi Unija, se morata pokazati tako pri soočanju z zunanjimi izzivi kot pri razumevanju specifičnih kontekstov posameznih držav članic pri iskanju soglasnih rešitev,« so zapisali na Ministrstvu za zunanje zadeve RS.

Robert Schuman, arhitekt projekta evropskega povezovanja.  Vir slike: Splet.
Robert Schuman, arhitekt projekta evropskega povezovanja.
Vir slike: Splet.

Izrazili so zadovoljstvo, da je EU v dveh letih hudih preizkušenj za državljane in gospodarstvo, ki jih je povzročila pandemija covida-19, dokazali odpornost, enotnost, učinkovitost in sposobnost soočanja s težkimi izzivi in spomnili, da je danes Evropa pred novo preizkušnjo ob ruski agresiji na Ukrajino. »Ob tej vojni se ponovno kaže enotnost evropskih vrednot ter enotnost pri obsodbi in odporu proti vojni, vojnim zločinom in hudodelstvom v Ukrajini, ki terjajo preiskovanje in pregon.«

Dodali so, da je zavest o pomenu Evropske unije pomembna zlasti v času kriz, da mora biti Unija zgled tudi zunaj svojih meja, ostati mora odprta za države, ki se želijo pridružiti in temu »je bila Slovenija zavezana tudi v času svojega predsedovanja Svetu EU«.

Slovenija v Evropski uniji: prosti pretok ljudi in blaga

Ob dnevu Evrope so v Statističnem uradu RS poiskali, mi pa povzeli nekaj podatkov, ki kažejo, kako zelo je Slovenija povezana z drugimi državami Evropske unije. Če prebivalci iz drugih držav EU v Sloveniji predstavljajo zgolj en odstotek prebivalstva Slovenije, pa se dve tretjini vrednosti slovenskega uvoza in izvoza opravi z državami EU. Poglejmo podrobneje.

Prebivalci Slovenije predstavljajo 0,5 odstotka prebivalstva EU (EU ima okoli 447 milijonov prebivalcev), državljani iz drugih držav EU-27 pa en odstotek prebivalstva Slovenije (v začetku leta 2022 je v Sloveniji živelo 21.192 prebivalcev, ki je imelo državljanstvo ene od drugih držav EU, največ je med njimi Hrvatov, sledijo Bolgari in Italijani).

Leta 2020 se je v Slovenijo iz tujine priselilo 36.110 prebivalcev, od tega 11.103 oziroma 31 odstotkov iz ene od 26 držav EU. Največ, 33 odstotkov vseh iz drugih držav EU, se jih je v Slovenijo priselilo iz Nemčije, 19 odstotkov iz Avstrije in 15 odstotkov iz Hrvaške. V mnogih primerih je šlo pravzaprav za vračanje slovenskih državljanov.

Prebivalci Slovenije po državi državjanstva, države EU. Vir slike: SURS.
Prebivalci Slovenije po državi državjanstva, države EU.
Vir slike: SURS.

Leta 2020 se je iz Slovenije v tujino odselilo 17.745 prebivalcev, od tega 7.380 oziroma 42 odstotkov v eno izmed drugih držav EU. Največ prebivalcev Slovenije se je v opazovanem letu odselilo v Nemčijo, in sicer 24 odstotkov vseh, ki so se odselili v druge države EU, sledili sta Avstrija (21 odstotkov) in Hrvaška (20 odstotkov). Večina izseljenih je bilo slovenskih državljanov.

Leta 2021 je bilo v Sloveniji 879.495 delovno aktivnih prebivalcev (brez kmetov). 15.744 oziroma 15 odstotkov vseh tujih državljanov, ki so bili v letu 2021 delovno aktivni v Sloveniji, je prihajalo iz druge države članice Evropske unije, največ je bilo med njimi hrvaških državljanov, sledijo bolgarski in italijanski državljani. Največ, 30 odstotkov, delovno aktivnih tujcev iz držav EU je delalo v predelovalnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo z 12 odstotki, na tretjem mestu je bila dejavnost trgovine, vzdrževanja in popravila motornih vozil z 10 odstotki.

Uvoz blaga iz EU. Vir slike: SURS.
Uvoz blaga iz EU.
Vir slike: SURS.

Vrednost celotnega uvoza v Slovenijo iz držav EU je znašala približno 27,2 milijarde EUR oziroma 65 odstotkov vsega uvoza. Najmanj blaga smo uvozili s Cipra in največ iz Nemčije. Uvoz iz Nemčije je predstavljal 15 odstotkov celotnega uvoza v Slovenijo, uvoz iz Italije 11 odstotkov, iz Avstrije pa 9 odstotkov. Največjo vrednost uvoza iz držav EU so imela vozila, sledili so električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke, jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave v vrednosti.

Izvoz blaga, države EU. Vir slike: SURS.
Izvoz blaga, države EU.
Vir slike: SURS.

Vrednost celotnega slovenskega izvoza blaga v države EU je znašala približno 26,4 milijarde EUR oziroma 67 odstotkov vsega izvoza. Najmanj blaga smo izvozili na Malto in največ v Nemčijo. Izvoz v Nemčijo je predstavljal 17 odstotkov celotnega izvoza iz Slovenije, izvoz v Italijo 11 odstotkov, na Hrvaško pa 8 odstotkov. Največjo vrednost izvoza so ustvarili isti proizvodi, kot vrednost izvoza.

Evropska unija in njena (naša) prihodnost

Lani se je na današnji dan z imenom Konferenca o prihodnosti Evrope začel proces posvetovanja z evropskimi državljani. Na današnji dan se ta posvet zaključuje.

V letu dni so evropski državljani na številnih dogodkih in na spletni platformi povedali, v kakšni Evropi si želijo živeti in kako si predstavljajo, da lahko skupaj premagujemo izzive, naprej razvijamo evropski projekt ter še izboljšamo EU.

Štirje evropski državljanski forumi so dokončno oblikovali svoja priporočila za prihodnost Evrope. Forum1 je oblikoval 48 priporočil o »močnejšem gospodarstvu, socialni pravičnosti in delovnih mestih / izobraževanju, kulturi, mladih in športu / digitalni preobrazbi«; Forum 2 je oblikoval 39 priporočil o »evropski demokraciji / vrednotah in pravicah, pravni državi, varnosti«; Forum 3 je oblikoval 51 priporočil o »podnebnih spremembah, okolju / zdravju« in Forum 4 – 40 priporočil o »EU v svetu / migracijah«.

Cilj predlogov je bil sooblikovati unijo, ki bo bolj integrirana, bolj demokratična in ki se bo zmožna hitreje in odločneje odzvati na izzive v prihodnje.

Danes opoldne so trije sopredsedniki izvršnega odbora konference vodilnim predstavnikom institucij EU – predsednicama Evropske komisije in Evropskega parlamenta, Ursuli von der Leyen in Roberti Metsoli, ter predsedniku Francije, ki predseduje Svetu EU, Emmanuelu Macronu – predstavili končno poročilo. Na institucijah EU je v nadaljevanju, koliko predlogov in na kakšen način bo v resnici vključenih.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice