Naprej na vsebino

Ali lahko vreme vpliva na naše počutje?

Na Agenciji za okolje so pripravili novo spletno stran s prikazom biovremenskih vsebin. Preko te strani sporočajo, kako na naše počutje vsaj deloma vpliva vreme, kako intenzivno veter, vlažnost in temperatura zraka povečajo ali zmanjšajo toplotni napor, o indeksu UV sevanja, ki nam ob izpostavljenosti, predvsem sredi dneva, lahko povzroči opekline, o kakovosti zraka ter o obremenitvi zraka s cvetnim prahom.

Na primer, v ponedeljek ob 14. uri je bilo objavljeno obvestilo, da v ponedeljek in torek vreme večini ljudi ne bo povzročalo težav s počutjem.

Spletna stran o vplivu vremena na naše počutje. Vir slike: ARSO.
Spletna stran o vplivu vremena na naše počutje.
Vir slike: ARSO.

»Na počutje ljudi najbolj vpliva bližanje vremenskih front iz oddaljenosti manjše od 400 km,« so zapisali na spletni strani. »Dodatno se lahko obremenitev zaradi vremena poveča poleti ob povečani toplotni obremenitvi ali pozimi ob trdovratnih inverzijah, ko je v kotlinah s hladnim zrakom povečana onesnaženost zraka. Po prehodu vremenske fronte vremenska obremenitev običajno oslabi in postopoma poneha.«

Ob tem so dodali, da se zmerna obremenitev zaradi vremena pri občutljivih osebah najpogosteje kaže »v obliki slabega počutja, s povečanim notranjim nemirom, razdražljivostjo, z manjšimi motnjami v spanju in hitrejšo utrujenostjo ter potrtostjo. Pojavljajo se lahko tudi nerazpoloženost, zmanjšana delovna storilnost in težave z zbranostjo

»V času povečane toplotne obremenitve po nižinah se izogibamo napornemu delu na prostem, priporoča se uživanje lahke hrane, zadrževanje v senci, gozdovih ali v višjih območjih,« še svetujejo.

Povezava med vremenom in našim razpoloženjem je nejasna

Znanstveniki se sicer ne morejo poenotiti glede tega, ali na razpoloženje vreme dejansko vpliva ali se nam samo tako dozdeva. Vsekakor obstajajo dokazi, ki kažejo na povezavo med vremenom in počutjem, saj so se v lov za njimi raziskovalci podali že približno 40 let nazaj.

V študiji iz leta 1984 so tako preučevali povezavo med različnimi spremenljivkami razpoloženja, ki so vključevale koncentracijo, kooperacijo, tesnobo, potenco, agresijo, depresijo, zaspanost, skepticizem, nadzor in optimizem ter vremenskimi spremenljivkami, ki so zajemale količino sonca, padavine, temperaturo, veter, vlago in zračni tlak.

Študija je pokazala, da je na razpoloženje najbolj vplivala količina sonca, temperatura in vlaga. Visoka raven vlažnosti je namreč znižala koncentracijo, hkrati pa povečala zaspanost. Naraščajoče temperature so znižale tesnobo in občutke skepticizma.

Poleg tega je študija iz leta 2005 pokazala, da več časa, preživetega na prostem v prijetnem vremenu, pomeni boljše razpoloženje in boljši spomin. Ugotovili so tudi, da je pomlad povezana z izboljšanim razpoloženjem, saj so ljudje čez zimo prikrajšani za prijetno vreme, poletne visoke temperature pa so povezane s slabšim razpoloženjem.

Vendar pa obstajajo tudi ugotovitve, ki kažejo drugače. Medtem ko nekateri znanstveniki sklepajo, da povezava med vremenom in razpoloženjem obstaja, vse študije ne najdejo jasne povezave.

Študija iz leta 2008 je na primer pokazala, da vreme v bistvu ni vplivalo na pozitivno razpoloženje. Z drugimi besedami, več sončne svetlobe in boljše temperature vesele osebe ne naredijo še bolj vesele. V študiji so sicer ugotovili, da lahko sončna svetloba, veter in temperatura vplivajo na negativno razpoloženje, kot je utrujenost, čeprav je ta bil vpliv zelo majhen.

Povezava med vremenom in našim razpoloženjem je nejasna. Vir slike: Pixabay.
Povezava med vremenom in našim razpoloženjem je nejasna.
Vir slike: Pixabay.

Po nekaterih ameriških statističnih podatkih se z obdobje višji temperatur poveča število kaznivih dejanj tudi do 20 odstotkov. Kot pravi prof. John Simister, predavatelj in raziskovalec Univerze v Manchestru, je pojav posledica sezonskih hormonskih sprememb. S toploto namreč telo poveča proizvodnjo adrenalina in testosterona, proces, ki spodbuja uravnavanje telesne temperature. Stranski učinek te spremembe pa je povečanje razdražljivosti in agresivnosti.

Vendar pa je tudi povezavo med vročim vremenom in zločini treba vzeti z rezervo. Študija Univerze na Floridi pravi, da ljudje poleti enostavno preživijo več časa na prostem, kar pomeni večjo možnost za kazniva dejanja.

Obstajajo ugibanja, da vreme na vsakega izmed nas vpliva drugače, kar pomeni, da na nekatere sploh ne vpliva, na druge pa nekoliko bolj.

Primer slednjega je predvsem sezonska afektivna motnja (SAD), ki je opredeljena kot občutne spremembe razpoloženja, povezane s spreminjanjem letnih časov. Najbolj znan primer je zimski SAD ali »zimska depresija« – depresivno razpoloženje, ki ga človek občuti le v krajših zimskih dneh.

Študija iz leta 2011 kaže, da lahko vreme res vpliva na razpoloženje, vendar zgolj pri nekaterih osebah. Podobno kot v drugih študijah je bila splošna povezava med vremenom in razpoloženjem komaj opazna. Vendar so raziskovalci ugotovili, da medtem ko na polovico posameznikov v študiji vreme ni vplivalo, je na drugo polovico vplivalo kar precej.

Ob upoštevanju teh različnih podskupin so raziskovalci opredelili štiri tipe oseb glede na vremenske odzive. Tisti, na katere vreme ne vpliva – razpoloženje ni povezano z vremenom, »ljubitelji poletja« – v toplih sončnih dneh se razpoloženje izboljša, »sovražniki poletja« – razpoloženje se izboljša v hladnih, oblačnih dneh ter »sovražniki dežja« – še posebej jih moti dež.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice