Ali lahko Vietnam zamenja Kitajsko kot proizvodno velesilo?
To, da je večina izdelkov, ki jih imamo doma, izdelanih na Kitajskem, danes ni več nobeno presenečenje. Izdelki, ki so proizvedeni drugje, na primer v Evropi ali Združenih državah Amerike, navadno na to opozarjajo z velikim napisom, čemur lahko sledi tudi višja cena.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Kako kitajski ukrepi proti koronavirusu vplivajo na evropsko gospodarstvo?
Pomembno je tudi opozoriti, da so morda v preteklosti izdelki iz Azije predstavljali skupaj z nižjo ceno tudi občutno nižjo kvaliteto, vendar pa Kitajska, po desetletjih obsežnih vlaganj v industrijsko infrastrukturo, danes ponuja veliko več.
V ospredje pa se vedno hitreje pomika tudi Vietnam. »Danes trgovina med Vietnamom in ZDA narašča, medtem ko se uvoz Kitajske v ZDA dejansko zmanjšuje,« je opozoril novinar in ustvarjalec vsebin Uptin Saiidi v videoposnetku, kjer je primerjal dve majici znamke Hugo Boss. Prva, kupljena pred približno tremi leti, je izdelana na Kitajskem, medtem ko je druga, kupljena pred nekaj meseci, bila proizvedena v Vietnamu.
»Kitajska je zaradi trgovine z ZDA postala drugo največje gospodarstvo na svetu. Toda stvari se spreminjajo,« je nadaljeval. ZDA so namreč v letu 2019 iz Vietnama uvozile za 67 milijard ameriških dolarjev proizvodov oziroma za 36 odstotkov več kot leto pred tem. Leta 2020 je ta uvoz zrasel na skoraj 80 milijard dolarjev.
To je sicer še vedno samo delček uvoza iz Kitajske, ki je v letu 2020 znašal slabih 435 milijard dolarjev. Vendar pa je ta številka rezultat 4-odstotnega upada uvoza, v istem letu, ko je uvoz iz Vietnama pravzaprav zrasel.
V zadnjih nekaj letih, zlasti v času predsedovanja Donalda Trumpa, so trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko ter posledične tarife privedle do tega, da so se številna ameriška podjetja odločila preseliti nekatere ali vse proizvodne obrate iz Kitajske.
Ena izmed logičnih držav je bila Vietnam. Odnosi med ZDA in Vietnamom so dobri, vietnamski dong zadnjih 10 let ohranja dobro stabilnost proti ameriškemu dolarju, poleg tega pa je Vietnam dokaj blizu Kitajske. Tudi Trump je v svojem predsedovanju Vietnam označil za »enega izmed čudežev sveta«.
Za podjetja, ki so se odločila za selitev, pa so razlog predstavljali tudi vedno večji stroški na Kitajskem. Razlika v stroških dela med Kitajsko in Vietnamom je precejšnja. Po podatkih iz leta 2020 tovarniški delavci v Vietnamu zaslužijo 2,99 dolarja na uro, v primerjavi s 6,50 dolarja na Kitajskem. Od leta 2016 se je urna postavka na Kitajskem (4,99 dolarja na uro) zviševala bistveno hitreje kot v Vietnamu (2,38 dolarja na uro).
Kar se tiče izdelka lahko plače delavcev pomembno vplivajo na strošek na enoto. Medtem ko plače predstavljajo približno 20 odstotkov končne cene na enoto, kar se ne zdi veliko, je treba upoštevati ceno materiala. Pri izdelkih, ki zahtevajo dražje materiale, je prihranke mogoče poiskati v stroških dela. Sčasoma se ti prihranki seštejejo, zaradi česar je partnerstvo z vietnamskim proizvajalcem boljša dolgoročna naložba, so razložili pri proizvajalcu VPIC Group.
Poleg nižjih stroškov dela je delovna sila v Vietnamu povprečno sedem let mlajša od kitajske. Od 90 milijonov državljanov Vietnama jih je 54 milijonov starih med 18 in 60 let, velik delež teh ljudi pa je vključen v trg dela.
Vietnam je privlačen tudi zaradi stabilnega političnega sistema. V zadnjih desetih letih je država pritegnila 143 milijard dolarjev tujih neposrednih naložb (TNI). Več kot 59 odstotkov tega kapitala je šlo v proizvodni sektor, ki je pomembno prispeval k rasti Vietnama. Država pa zaradi svojih gospodarskih reform, novih sporazumov o prosti trgovini ter splošni politični stabilnosti pričakuje še več naložb.
Ne glede na vse, pa ima Vietnam nekaj ovir, ki mu vsaj za zdaj preprečujejo pomik navzgor. Najbolj opazna sta tukaj velika odvisnost od tujih vložkov, ko gre za proizvodnjo, in veliko manjše število prebivalstva.
Kitajska ima namreč kar 1,4 milijarde prebivalcev, medtem ko je Vietnamcev 95 milijonov. To pomeni tudi, da delovna sila v Vietnamu predstavlja le 7 odstotkov tiste na Kitajskem, zato lahko Vietnam pritegne le omejeno število podjetij, ki iščejo alternativo.
Zanemarljiva pa ni niti prednost, ki jo ima Kitajska pri infrastrukturi. Vietnam se je investicij v tovarne in industrijo lotil v zadnjih letih, Kitajska pa svoje razvija že desetletja.
»Vse pogostejše selitve podjetij v Vietnam dvigujejo tudi življenjski standard za milijone prebivalcev,« je dodal Uptin. »Medtem ko se ZDA soočajo s krčenjem srednjega razreda, v Vietnamu v srednji razred vstopajo milijoni novih ljudi. V zadnjih nekaj desetletjih je Vietnam iz ene najrevnejših držav na svetu prešel v hitro rastočo državo s srednjim dohodkom.«