V Sloveniji cena dizla in bencina ponovno regulirana, Ukrajina zaprla pipico za plin
Po tem, ko je s prvim majem potekel rok trajanja Uredbi o določitvi cen naftnih derivatov, s katero je vlada določila najvišje maloprodajne cene goriv marca 2022, smo bili v desetih dneh priča kar trem skokom cen dizla in bencina.
Da so razmere postale nevzdržne, so opozarjali tako kmetje, kot tudi prevozniki in drugi veliki porabniki energentov v gospodarstvu. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič je opozarjal, da kmetje ne želijo »priti v položaj, ko bomo morali izbirati, katera opravila izvesti zaradi vse večjih stroškov, med katerimi je pomemben strošek prav gorivo.« Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh je v pozivu za pomoč izpostavil, da se bodo zaradi rekordnih cen pogonskih goriv in drugih energentov dvignile cene tako prevozov, kot tudi ostalih storitev, kar bo povzročilo padec kupne moči in bo posledično gospodarstvo prisiljeno odpuščani.
Vsi so upe na rešitev polagali v novo vlado, a regulacija cen goriva je prišla pred menjavo vlade. Vlada Janeza Janše je namreč včeraj sprejela Uredbo o določitvi cen določenih naftnih derivatov, ki bo veljala tri mesece, do vključno 10. avgusta. V obrazložitvi so zapisali, da se je vlada tako odločila »zaradi utemeljeno pričakovanih motenj na trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen, ki niso sezonska«.
Kakšne cene prinaša regulacija?
Maloprodajna cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih od danes ne sme preseči 1,560 evra za liter, najvišja dovoljena cena za liter dizla pa je 1,668 evra. Najvišjo veleprodajno ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina je vlada na torkovi dopisni seji določila pri 1,540 evra. Za liter dizla je cena v veleprodaji regulirana pri 1,648 evra.
Uredba o določitvi cen določenih naftnih derivatov po navedbah vlade podjetjem nalaga, da zaradi ukrepa določitve najvišje dovoljene drobnoprodajne in veleprodajne cene naftnih derivatov ne smejo prenehati prodajati blaga. Vlada pa bo zato po izteku ukrepa, za čas njegovega trajanja določila primerno nadomestilo podjetjem, katerim ta ukrep povzroča občutno škodo ( v skladu z Zakonom o kontroli cen).
Po podatkih treh glavnih naftnih trgovcev (Petrola, OMV in MOL Slovenija) je ocena občutne škode, ki podjetjem nastaja zaradi ukrepa določitve najvišje dovoljene drobnoprodajne cene približno 30 milijonov evrov na mesec, pri čemer morebitna škoda, ki bi podjetjem nastala zaradi ukrepa določitve najvišje dovoljene veleprodajne cene, ni všteta. Nadomestilo bo torej državo stalo vsaj 30 milijonov evrov na mesec, a s tem se bo morala ukvarjati nova vlada.
Vir slike: Reuters.
Ukrajina primorana ustaviti dobavo plina
Čeprav je pred vrati poletje, kmalu pride tudi zima in takrat bo povpraševanje po zemeljskem plinu še večje, kot je sedaj. Ukrajina je včeraj sporočila, da z današnjim dnem ustavlja dobavo plina preko plinovoda v regiji Lugansk, po katerem dnevno pošlje 32,6 milijona kubičnih metrov oz. tretjino vsega ruskega plina v Evropo.
Reuters je poročal, da je upravljavec ukrajinskega plinskega sistema GTSOU navedel, da ne morejo delovati na plinski kompresorski postaji zaradi vmešavanja okupatorskih sil v tehnične postopke. Tok si bodo prizadevali začasno usmeriti na točko, ki je na ozemlju pod ukrajinskim nadzorom. Gazprom sicer (tako je poročal Bloomberg) trdi, da taka preusmeritev tehnično ni mogoča. Poleg tega pa so pri Gazpomu povedali, da so bili sicer od Ukrajine obveščeni, da bo država v sredo ustavila tranzit plina v Evropo prek omenjenega povezovalnega priključka, in dodali, da nimajo potrditve obstoja višje sile pa tudi, da nameravajo izpolniti vse obveznosti do kupcev plina v Evropi. Težko je reči, kaj je res in kaj ni, zagotovo pa je, da nas bo Evropejce odvisnost od ruskih energentov (tudi v luči sankcij) drago stala.
Powered by Contextual Related Posts
