Naprej na vsebino

Papež Frančišek: Pripravljen sem se srečati s Putinom v Moskvi. Korakamo proti tretji svetovni vojni.

Papež Frančišek je v ekskluzivnem intervjuju za italijanski časopis Corriere della sera spregovoril o tem, da je pripravljen odpotovati v Moskvo in se srečati s Putinom, a ta vrat zaenkrat še ni odprl. Za pot v Ukrajino pravi, še ni pravi čas. Sprašuje se tudi, ali je prav, da v Ukrajino pošiljamo orožje in skrbi ga, da je tretja svetovna vojna pred vrati – za mir pa, meni, ni prave volje.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Papež Frančišek in njegov pogled na migracije

S papežem sta se pogovarjala Fiorenza Sarzanini in Luciano Fontana, ki se je tudi podpisal pod članek v časopisu.

Papež Frančišek in avtorja invervjuja  Fiorenza Sarzanini in Luciano Fontana. Vir slike: Corrierre della sera.
Papež Frančišek in avtorja invervjuja Fiorenza Sarzanini in Luciano Fontana.
Vir slike: Corrierre della sera.

Papež je med sprejemanjem gostov sedel, saj mu je zaradi bolečin v kolenu zdravnik naročil, da mora počivati. Na dan intervjuja je imel papež Bergoglio manjši kirurški poseg, injiciranje v koleno, s katerim mu želijo olajšali nadležne bolečine, ki so mu onemogočile udeležbo na nekaterih avdiencijah in neformalnih srečanjih z verniki. »Imam strgano kolensko vez in predpisali so mi vrsto injekcij v koleno, tako da bomo videli,« je povedal. »To traja že nekaj časa, ne morem več hoditi. Nekoč so papeže nosili v nosilnicah. Toda malo bolečine in ponižnosti ni odveč …«.

Toda bolečine v kolenu trenutno niso papeževa glavna skrb. Zelo je zaskrbljen zaradi vsega, kar se te dni dogaja v osrčju Evrope. »Ustavite! Ustavite vojno,« je poziv, ki ga ponavlja že od 24. februarja, ko so ruske oborožene sile napadle Ukrajino in odprle vrata smrti in uničenju, ki zdaj ogroža življenja vseh Evropejcev.

Nikoli ne preneha ponavljati te prošnje, ponavlja jo vedno znova. To ponavljanje pa spremlja občutek nemoči, saj se zdi, da se nič ne spremeni. V besedah papeža Bergoglia je čutiti kanček pesimizma, ko pripoveduje o prizadevanjih, ki jih vlagata z vatikanskim državnim sekretarjem Pietrom Parolinom (»Je fantastičen diplomat, nadaljuje tradicijo Agostina Casarolija. Parolin pozna svet od zunaj in od znotraj in zelo mu zaupam«,) da bi bilo doseženo vsaj premirje.

Sveti oče je spomnil na številne poskuse zaustavitve konflikta in ponovno poudaril, da je pripravljen odpotovati v Moskvo. »Prvi dan vojne sem po telefonu govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Putina pa nisem klical. Imel sem priložnost, da bi govoril z njim decembra na svoj rojstni dan, a nisem poskušal stopiti v stik z njim. Želel sem, da je to jasna gesta, ki jo naj vidi ves svet, in prav zaradi tega sem obiskal ruskega veleposlanika. Prosil sem za pojasnilo in mu rekel: “V imenu Boga, ustavite to vojno.” Kasneje, ko je vojna trajala že približno dvajset dni, sem kardinala Parolina prosil, da Putinu prenese moje sporočilo, da sem pripravljen odpotovati v Moskvo. Čakal sem, da voditelj Kremlja nekako nakaže, da sem dobrodošel. Doslej nisem dobil odgovora, a še vztrajam. Bojim pa se, da Putin trenutno ne more ali noče pristati na najino srečanje. Toda kako naj ne bi poskušal narediti vsega, da se grozodejstvo preneha? Pred 25 leti smo videli, da se je nekaj podobnega dogajalo v Ruandi«.

Nato in Kremelj

Papeža Bergoglia najbolj skrbi, da se Putin ne bo ustavil, vsaj ne kmalu. Poskuša razmišljati o izvorih njegovega vedenja, o razlogih, ki ga silijo v tako brutalen konflikt. Morda je »lajanje Nata pred ruskimi vrati« spodbudilo šefa Kremlja, da se je odzval tako kot se je in sprožil konflikt. »Ne morem vedeti, ali je bil njegov bes izzvan,« pravi Bergoglio, »vendar sumim, da ga je morda spodbudil odnos Zahoda.«

Tisti, ki jim je mar za mir, se zdaj spoprijemajo s težkim vprašanjem oskrbe ukrajinskega upora z orožjem iz zahodnih držav. Gre za razdiralno vprašanje, vprašanje, ki bo verjetno razdelilo svet katolikov in pacifistov. Sveti oče ima o tem početju mnogo pomislekov. Njegova doktrina je vedno zavračala tekmo v oboroževanju in ostro obsojala vsakršno povečevanje proizvodnje orožja, ki bi se lahko slej ko prej uporabilo na bojišču in povzročilo neizrekljivo grozo in trpljenje.

»Ne vem, kaj naj odgovorim na to vprašanje, preveč sem oddaljen, ne vem, ali je prav, da dobavljamo orožje ukrajinskim borcem,« poskuša razložiti papež. »Jasno pa je, da v tej državi obe strani preizkušata novo orožje. Rusi so pravkar ugotovili, da so tanki neuporabni in morda mislijo že na druge stvari. Vojne se bijejo tudi iz tega razloga: da se preizkusijo arzenali. To isto se je dogajalo v španski državljanski vojni, pred drugo svetovno vojno. Proizvodnja in prodaja orožja je sramota, a le redki so dovolj drzni, da se temu uprejo. Pred nekaj leti je v Genovi pristala ladja polna orožja, ki bi ga bilo treba naložiti na tovorno ladjo namenjeno v Jemen. Pristaniški delavci so se prekladanju uprli, rekoč: “To delamo za otroke v Jemnu”. To je bila majhna, a plemenita gesta. Želim si, da bi bilo več ljudi, ki so pripravljeni ukrepati in nekaj narediti glede tega

Kardinal Michael Czerny, vodja Dikasterija za spodbujanje celovitega človekovega razvoja. Vir slike: Vatican Media.
Kardinal Michael Czerny, vodja Dikasterija za spodbujanje celovitega človekovega razvoja.
Vir slike: Vatican Media.

Zdi se, da se misli papeža Bergoglia tekom pogovora vedno vračajo k temu, kar je bolj prav. Večkrat so ga prosili za simbolični obisk Ukrajine, a je bil njegov odgovor vedno brezkompromisen. »Za zdaj ne grem v Kijev,« pojasnjuje. »Poslal sem svojega odposlanca, kardinala Michaela Czernyja (vodja Dikasterija za spodbujanje celovitega človekovega razvoja) in kardinala Konrada Krajewskega (papežev elemozinjer). Slednji je šel v Kiev že četrtič. Sam čutim, da mi še ni treba iti tja. Ne še. Najprej moram v Moskvo, najprej želim srečati Putina. Ampak konec koncev sem samo duhovnik, kaj pa sploh lahko dosežem? Naredil bom, kar bom lahko. Če bi se le Putin odločil, da odpre vrata …«

Pravoslavna cerkev

Je morda patriarh Kiril, vodja ruske pravoslavne cerkve, tisti človek, ki bi lahko Putina prepričal, da odpre ta vrata? Papež Frančišek zmaje z glavo in pove: »S Kirilom sem govoril štirideset minut preko Zooma. Prvih dvajset minut je z lista papirja, ki ga je držal v rokah, bral razloge, ki upravičujejo rusko invazijo. Poslušal sem ga in nato dejal: Ničesar od tega ne razumem. Brat, nisva državna klerika, ne bi smela govoriti jezika politike, marveč Jezusov nauk. Sva pastirja iste svete božje črede. Zato morava iskati pot do miru, zaustaviti morava boje. Patriarh se ne bi smel tako ponižati, da postane Putinov ministrant. Za 14. junij sva imela načrtovano srečanje v Jeruzalemu. To bi bilo najino drugo srečanje iz oči v oči, nič ne bi imelo opraviti z vojno. A sva srečanje odpovedala, oba sva se strinjala, da bi lahko v nasprotnem primeru svetu dala dvoumno sporočilo.«

Križev pot

Papež Bergoglio je zadnjih nekaj let svaril pred svetovno vojno, ki se je po delih odvijala na različnih koncih sveta. Zdaj vidimo, da je imel prav in to bi moralo vznemirjati našo vest. Meni, da  smo zdaj že davno presegli prvotno »po delih«, v polnosti korakamo proti tretji svetovni vojni.

Križ v Koloseju sta skupaj nosili prijateljici, Ukrajinka in Rusinja. Papež že več let svari pred svetovno vojno. Vir slike: Antoine Mekary/ALETEIA.
Križ v Koloseju sta skupaj nosili prijateljici, Ukrajinka in Rusinja.
Vir slike: Antoine Mekary/ALETEIA.

»Ne želim si pripisovati nobenih zaslug za opozorila, ki sem jih izrekel v preteklosti, šlo je zgolj za opazovanje tega, kar se je v resnici dogajalo. Sirija, Jemen, Irak. V Afriki se konflikti vrstijo eden za drugim. In v vsakem izmed njih so v igri mednarodni interesi. Nepredstavljivo je, da svobodna država lahko sproži vojno proti drugi svobodni državi. V Ukrajini so konflikt sprožili drugi akterji. Ukrajincem ne moremo očitati, da so se uprli v Donbasu. Govorimo o zadnjih desetih letih. Gre za star spor. Ukrajinci so zagotovo ponosen narod. V času molitve križevega pota smo povabili dve dami, Rusinjo in Ukrajinko, in ju prosili, da skupaj prebereta molitve. Ukrajinci so bili ogorčeni. Pogovarjal sem se s Krajewskim, ki je bil tam z menoj, in rekel mi je: ustavi ju, ne dovoli, da skupaj prebereta molitev. Imel je prav, seveda, mi njiju ne moremo razumeti. Tako sta dami molčali. Ukrajinci so zelo občutljivi, morda zato, ker so bili po drugi svetovni vojni poraženi in ponižani in so za to plačali zelo visoko ceno. Toliko življenj je bilo izgubljenih, mučeniki so. Toda ostati moramo pozorni, opazujmo, kaj se dogaja ali bi se lahko zgodilo v Pridnestrju,« je opozoril papež Frančišek.

V pričakovanju 9. maja

Približuje se konec intervjuja o vojni in povzetek se zdi precej temačen. »Premalo ljudi je pripravljenih delati za mir,« je papežev grenak sklep. »Vojna je grozna, to moramo vpiti na ves glas. To je tudi razlog, zakaj sem pravkar izdal knjigo pri založbi Solferino Publishers s specifičnim podnaslovom Pogum za izgradnjo miru. Ko sem srečal Orbana, mi je povedal, da imajo Rusi natančen načrt in da se bo vojna končala 9. maja. Upam, da je tako, to bi pojasnilo hitrost vojaških operacij v zadnjih dneh. Do zdaj so Rusi zavzeli ne le regijo Donbas, ampak Krim, Odeso, pristanišča na Črnem morju, vse. Glede vsega tega imam slab občutek, priznam, zelo sem pesimističen. Vendar pa je naša dolžnost, da naredimo vse, kar je v naši moči, da ustavimo vojno.«

14. aprila letos je v Italiji izšla nova knjiga, ki jo je napisal papež Frančišek: »Proti vojni. Pogum za izgradnjo miru«. Vir slike: Družina.
14. aprila letos je v Italiji izšla nova knjiga papeža Frančiška: »Proti vojni. Pogum za izgradnjo miru«.
Vir slike: Družina.

Politika v Rimu

Papež Bergoglio namenja veliko pozornosti ukrepom, ki jih želi v tej smeri uvesti italijanska vlada. »Italija trdo dela in dela dobro, moram reči. Osebno imam odličen odnos z Mariom Draghijem. V preteklosti, ko je bil direktor ECB, sem ga prosil za nasvet. Je prijazen in neposreden. Zelo sem občudoval Giorgia Napolitana, prejšnjega predsednika Italije, in zelo cenim njegovega naslednika Sergia Mattarella. Spoštujem tudi Emmo Bonino, čeprav se ne strinjam z njenimi pogledi. Ampak ona pozna Afriko bolje kot kdorkoli od nas. Je ženska, ki si zasluži največje spoštovanje

Sveti oče ne govori rad o italijanski politiki in politikih. Vse poziva k resnemu delu, integriteti in močnemu čutu odgovornosti. Preden se posloviva, je čas za razmislek o Katoliški cerkvi, kako se le-ta spreminja in kakšni izzivi jo čakajo v prihodnosti. Gre za prizadevanje, ki mu je papež Bergoglio posvetil vse svoje življenje. »Velikokrat sem se srečal s staromodno miselnostjo, ki se želi prikazati kot odprta in sodobna. Na drugih celinah, kot sta Južna Amerika in Afrika, je bilo lažje. V Italiji mislim, da je to težje. Imamo veliko odličnih duhovnikov, redovnic, laikov. Da bi prenovili italijansko cerkev, se mi je zdelo dobro, da se škofje ne menjavajo prepogosto. Kardinal Gantin je imel navado reči, da je škof zakonec Cerkve, vsak škof je zakonec Cerkve do njegove smrti. Zato raje imenujem duhovnike, kot sem to storil v Genovi, v Torinu, v Kalabriji. To je pot prenove za italijansko Cerkev. Na naši naslednji skupščini bomo glasovali o novem predsedniku CEI (Italijanske škofovske konference) in trenutno iščem nekoga, ki je pripravljen uvesti znatne spremembe. Osebno bi predlagal kardinala, kardinala, ki uživa spoštovanje. Imeti bi moral pristojnost, da si sam izbere sekretarja, nekoga, ki je pripravljen delati z njim in zanj

Zadnja misel svetega očeta je namenjena pokojnemu kardinalu Martiniju, pravzaprav »popolnemu« članku, ki ga je Martini napisal o terorizmu in vojni po 11. septembru. »Danes je tako aktualen, da sem prosil za objavo v vatikanskem Osservatore Romano. Pozivam vse novinarje, naj še naprej raziskujejo in preiskujejo, kaj se dogaja po svetu, da še naprej pripovedujejo o stvareh takšnih, kot so v resnici. To je vaša služba državi in večno vam bom hvaležen za vse, kar počnete

Avtor besedila: Luciano Fontana. Prevedla: Suzana Lara Krause (iz prevoda v angleški jezik, ki ga je uredila Rita Baldassarre). Original v italijanskem jeziku je dostopen na tej povezavi.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice