Naprej na vsebino

Slovenija je leta 2020 na pragu pridelala dobro polovico energije, največ je prispeval NEK

Če začnemo z dejstvom, da je električna energija tista, ki poganja malodane vse, kar v vsakodnevnem življenju potrebujemo, pravzaprav ne povemo nič novega. Morda le spomnimo na to, da je električna energija ena izmed številnih dobrin, ki jo človeštvo s pridom izkorišča, saj nam omogoča napredovanje v razvoju in udobnejše bivanje. Ogrevanje, razsvetljava, delovanje različnih naprav od likalnika do hladilnika, naprave, na kateri pravkar berete ta prispevek, obratovanje tovarn, bolnišnic, transporta … prav vse je zasnovano na odvisnosti od električne energije. Kako zelo smo od elektrike odvisni, se zavemo, če je nekaj ur ni.

Poleg oskrbe s hrano, brez katere prav tako ne moremo, je oskrba z energijo bistvenega pomena tako za življenje kot za nadaljnji razvoj. V interesu države bi torej moralo biti, da pridela čim več obojega in zagotavlja neodvisnost od drugih držav. Kolikšen odstotek potreb po energiji pokriva Slovenija?

Slovenija v 2020 pokrila 55,5 odstotka potreb po energiji, EU 41,7 odstotka

V Sloveniji smo po podatkih Statističnega urada RS (SURS) v letu 2020 z domačimi viri zadovoljili 55,5 odstotka potreb po energiji, preostala količina je bila zagotovljena iz uvoza. Od tega so imeli največji delež (33 odstotkov) naftni proizvodi, s 23,2 odstotka je sledila jedrska energija. Slovenija nima dovolj lastnih energetskih virov za zadovoljitev vseh potreb po energiji. Od leta 2000 naprej se energetska odvisnost giblje med 53,1 odstotka leta 2008 in 43,6 odstotka leta 2014. Slovenija je sicer leta 2020 izvozila več električne energije, kot je je uvozila.

Energetska odvisnost, Slovenija. Vir slike: SURS.
Energetska odvisnost, Slovenija.
Vir slike: SURS.

Če je dež samozadostnosti pri oskrbi z energijo v Sloveniji 55 odstoten, je ta na ravni EU kot celote še nekoliko nižji, in sicer 41,7 odstotka. Tudi na ravni celotne Evropske unije so največji delež razpoložljive energije predstavljali naftni proizvodi (34,5 odstotka), sledil je zemeljski plin s 23,7 odstotka. 24,4 odstotka celotne energije so članice EU uvozile iz Rusije. Iz te države so države EU uvozile 36,5 odstotka celotne razpoložljive količine naftnih proizvodov, 41,1 odstotka zemeljskega plina in 19,3 odstotka premoga.

Razpoložljiva energija, EU-27 in Slovenija, 2020. Vir slike: SURS.
Razpoložljiva energija, EU-27 in Slovenija, 2020.
Vir slike: SURS.

Glavni energenti so naftni proizvodi, ki jih Slovenija praktično nima

Zakaj se dražita električna energija in ogrevanje na zemeljski plin? In posledično prav vse česar pridelava ali predelava je odvisna od energentov in/ali električne energije? Zelo poenostavljen odgovor je: ker smo odvisni od milosti in nemilosti ter pretresov na trgu energentov. Ne le Slovenija, celotna EU.

»V 2020 so države članice EU-27 uvozile 97 odstotkov vseh naftnih proizvodov, sledil je zemeljski plin (83,6 odstotkov vsega je bilo uvoženega). V Slovenijo smo istega leta uvozili 99,5 odstotkov vseh naftnih proizvodov in 99,4 odstotkov vsega zemeljskega plina, porabljenega v Sloveniji,« navaja SURS.

Kar se dogaja med Rusijo in Ukrajino ima velik vpliv na ceno energije v EU. Države članice Evropske unije so v 2020 iz Ruske federacije uvozile 24,4 odstotkov vse razpoložljive energije. Največ so uvozile zemeljskega plina, slabo polovico oziroma 41,1 odstotka vsega bruto razpoložljivega zemeljskega plina, ter 36,5 odstotka naftnih proizvodov.

Slovenija je iz Ruske federacije uvozila 17,6 odstotkov razpoložljive energije – večino sicer dejansko uvozimo iz Avstrije , a okoli 80 odstotkov uvoza iz Avstrije je dejansko po izvoru iz Ruske federacije. Po viru energije je tako Slovenija iz Rusije uvozila 81 odstotkov zemeljskega plina in 24,9 odstotka naftnih proizvodov.

Največ doma proizvedene električne energije prihaja iz NEK

»V Sloveniji je bilo v 2020 na voljo 23.410 GWh električne energije, od tega je je bilo 30,4 odstotkov uvožene. Največ, 25,8 odstotka, jo je proizvedla Nuklearna elektrarna Krško. Delež električne energije, proizvedene s sončnimi in vetrnimi elektrarnami, je bil manj kot 2-odstoten.

Od 23.410 GWh je je Slovenija izvozila 39 odstotkov, 25,5 odstotka električne energije so porabile predelovalne dejavnosti in gradbeništvo, sledila je poraba v gospodinjstvih (15,5 odstotka)«, navaja SURS.

Električna energija (GWh), Slovenija, 2020; proizvodnja na pragu in uvoz. Vir slike: SURS.
Električna energija (GWh), Slovenija, 2020; proizvodnja na pragu in uvoz.
Vir slike: SURS.

Od leta 2012, ko so na voljo podatki, je bila najnižja cena električne energije za gospodinjske odjemalce v drugem četrtletju leta 2020 (0,134 evra na kilovatno uro), najvišja pa v tretjem četrtletju 2021 (0,174 evra na kilovatno uro). Najnižja cena zemeljskega plina za gospodinjstva je bila v četrtem četrtletju 2017 (0,052 evra na kilovatno uro), najvišja pa v tretjem četrtletju 2012 (0,107 evra na kilovatno uro).

Električna energija (GWh), Slovenija, 2020; končna raba in izvoz. Vir slike: SURS.
Električna energija (GWh), Slovenija, 2020; končna raba in izvoz.
Vir slike: SURS.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Koalicijska pogodba vlade v nastajanju obljublja pospešena vlaganja v obnovljive vire energije, predvsem v sončne elektrarne. Sončne elektrarne sicer na zgodnjem prikazu proizvedene električne energije predstavlja svetlo moder kvadratek desno spodaj, 368 GWh so proizvedle v letu 2020 (od skupno 23.410 GWh električne energije, ki je bila na voljo).

Delež električne energije, proizvedene s sončnimi in vetrnimi elektrarnami, je bil leta 2020 manj kot 2-odstoten. Vir slike: Pixabay.
Delež električne energije, proizvedene s sončnimi in vetrnimi elektrarnami, je bil leta 2020 manj kot 2-odstoten.
Vir slike: Pixabay.

Glede cen obljubljajo, da bodo regulirali cene elektrike in naftnih derivatov s pomočjo za socialno najšibkejše. V tem, tako je sklepati, podjetja, ki so največji porabniki električne energije, niso zavzeta.

Predvidevajo tudi pospešitev izvajanja ukrepov za energetsko učinkovitost (poudarek je na javnih stavbah) in spodbujanje zamenjave ogrevalnih naprav na fosilna goriva z napravami na obnovljive vire energije.

Predviden videz drugega bloka NEK.  Foto: GEN Energija.
Predviden videz drugega bloka NEK.
Foto: GEN Energija.

Gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško niso preveč naklonjeni, zato napovedujejo referendum o tem vprašanju. Svoje pa bodo zagotovo naredile tudi sankcije EU proti Rusiji, med katerimi je tudi prepoved uvoza ruske nafte.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Med vsemi profili v Sloveniji najbolj primanjkuje prodajalcev

Karierno-zaposlitveni portal MojeDelo.com je razkril najbolj iskane profile prve polovice letošnjega leta. Izstopajo prodajalci, proizvodni delavci in skladiščniki pa tudi sezonski delavci v turizmu.

Prijava na e-novice