e-Študentski servis: kar 65 odstotkov mladih se zaposli pri podjetju, kjer so prej opravljali študentska dela
Mesec junij za večino dijakov in študentov pomeni zaključek pouka oziroma predavanj, s tem pa se začnejo dolgo pričakovane počitnice. Začne pa se tudi sezona, ko se marsikdo odloči za opravljanje študentskega dela, predvsem zaradi dodatnega zaslužka. Tako lahko mladi pridejo do novih izkušenj in poznanstev, ki jim še kako prav pridejo tudi v prihodnosti.
O prihajajoči sezoni študentskih del smo povprašali študentski servis Agado in pa e-Študentski servis, ki je največji posrednik študentskih del v Sloveniji. Slednji ima na svoji spletni strani trenutno objavljenih več kot 5.000 prostih delovnih mest, od tega največ (2.346) v osrednjeslovenski regiji, najmanj (33) pa na Koroškem.
Kot nam je povedala Carmen Zajc, vodja posredovanja dela pri e-Študentskem servisu, je trenutna ponudba del zelo pestra, hkrati pa so mladi v dobri poziciji, kjer lahko izbirajo. »Ker prihaja do nesorazmerij med številom želenih delavcev in povpraševanja s strani dijakov in študentov (vzrok je v manjši populaciji) imajo slednji možnost izbire. Na ta način lahko spoznavajo različne poklice, preizkusijo različna dela, gradijo socialno mrežo, ugotovijo kaj jih zares zanima in nenazadnje odkrijejo v čem so dobri,« je razložila Zajc.
Vir slike: BTC.
Mladim je svetovala, da dela vseeno začnejo spremljati čim prej, »bolj intenzivno pa vsekakor že v maju,« saj v poletnem času dela kar 70 odstotkov mladih. »Še posebno študenti zadnjih letnikov, saj se kar 65 odstotkov mladih po končanem šolanju zaposli v enem izmed podjetij, kjer so prej opravljali študentska dela,« je dodala.
Tisti, ki se bodo pravočasno lotili brskanja po ponudbi, bodo lahko izbirali med bolje plačanimi deli in našli takšno, ki jim bo v veselje ter jim bo hkrati prineslo zanimive delovne izkušnje.
Na študentskem servisu Agado pa medtem opozarjajo, da je vpis študentov v študentski servis drastično upadel, saj so študenti manj motivirani za delo. »Razlog verjetno tiči v tem, da so se študenti med COVID situacijo navadili na bolj skromno potrošnjo, šolanje od doma in posledično ni bilo razloga po dodatnem zaslužku,« nam je sporočila Snežana Solina.
Vir slike: Facebook Agado.
Pri Agado pričakujejo obetavno poletno sezono predvsem s strani delodajalcev, »saj je nenehno povpraševanje po delovni sili – študentih – enormno. »Srčno upamo, da se spremeni tudi razmišljanje študentov in se bodo začeli odzivati na ponujena študentska dela, ker je ogromno neskladje med ponudbo in povpraševanjem«.
Pri E-Študentskem servisu medtem opažajo, da »mladi vedno bolj iščejo strokovna dela in dela povezana z njihovo smerjo šolanja in dela, pri katerih pridobijo pomembne kompetence in delovne izkušnje«.
Zanimalo nas je tudi, ali letos pričakujejo drugačno sezono študentski del, glede na to, da se z vedno višjimi cenami višajo tudi stroški podjetij in podobno. Zajc je povedala, da s te strani sprememb ne pričakujejo.
Vir slike: Pexels.
15. januarja letos je bila minimalna urna postavka za študentska dela povišana na 6,17 evra bruto, od česar dijak oziroma študent na svoj račun prejme 5,21 evra (neto). V primeru 8-urnega delovnika pet dni na teden lahko mladi tako pričakujejo mesečno plačo v višini približno 830 evrov.
»Glede na to, da se soočamo z inflacijo in rastjo cen na vseh področjih, je tudi prav, da se je urna postavka zvišala, saj si študentje za dobro opravljeno delo zaslužijo tudi pošteno plačilo,« so dvig minimalne postavke komentirali pri Agado. »Seveda pa imajo delodajalci, ki ponujajo slabe pogoje za delo oziroma minimalno urno postavko veliko večje težave pri iskanju kadra kot pa tisti, ki svojim delavcem ponudijo nekaj več.«
Kot ugotavljajo pri e-Študentskem servisu, je z minimalno urno postavko trenutno plačanih le 18 odstotkov del. Trenutna povprečna urna postavka pa znaša 7,3 evra bruto (6,17 neto).
»Že približno eno leto je zaznati trend višanja urnih postavk. Temeljna vzroka za to sta večje število del in manjša populacija, ki delo lahko opravlja, zato prihaja do nesorazmerij med številom zaželenih delavcev in dejansko delovnimi,« je povedala Zajc. »Podjetja si želijo več pomoči pri njihovem delu, posledično se urne postavke zvišujejo, saj je na bolj plačana dela boljši odziv dijakov in študentov.«
Kdo lahko opravlja študentsko delo?
V Sloveniji lahko tako imenovano začasno in občasno delo dijakov in študentov opravljajo vsi, ki imajo ali status dijaka in so že dopolnili 15 let ali status študenta ali pa status udeleženca izobraževanja odraslih, so mlajši od 26 let in se izobražujejo po javno veljavnih programih osnovnega, poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja.
Študentsko delo se pri delodajalcu opravlja na podlagi napotnice, ki jo je izdal posrednik začasnega in občasnega dela dijakov in študentov. Napotnica velja le ob predložitvi osebnega dokumenta dijaka ali študenta, sporočajo iz Ministrstva za delo.
Delodajalec mora dnevno evidentirati število dejansko opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta, seštevek teh ur pa mora biti enak skupnemu številu opravljenih ur začasnega in občasnega dela dijaka ali študenta na napotnici.
Pri izbiri delodajalca si lahko mladi pomagajo tudi s seznamom neplačnikov, kjer so objavljena podjetja, ki s plačilom študentskega dela zamujajo več kot 60 dni, dopolnjujejo pa ga študentski servisi.
Powered by Contextual Related Posts
