Naprej na vsebino

Zaposleni pri Applu se nočejo vrniti na delovna mesta, raje bi delali od doma

V ponedeljek bo za večino zaposlenih pri tehnološkemu velikanu Apple napočil dan, ko se bodo za večino delovnega tedna morali iz udobnega zavetja doma vrniti na stole v službene pisarne.

Zahteve se sicer razlikujejo glede na ekipo in delovno mesto, vendar v glavnem velja, da bodo zaposleni morali pisarno obiskati vsaj tri dni na teden. Apple je sicer prekinitev dela od doma vpeljal postopoma – zaposleni so se morali do zdaj na sedežu podjetja zglasiti en ali dva dni na teden.

Vendar pa je Apple na tem področju s strani zaposlenih doživel občuten odpor. Zaposleni so se organizirali celo v posebno skupino, imenovano Apple Together (Apple Skupaj), ki nasprotuje vrnitvi v pisarne. Zaradi tega je vsaj en višji zaposleni tudi že podal odpoved.

»Ian Goodfellow, Applov direktor strojnega učenja, zapušča podjetje zaradi politike vrnitve v pisarne,« je v Twitter objavi zapisala novinarka pri The Verge, Zoë Schiffer. Glede na njeno objavo, je ob odhodu zaposlenim dejal: »Močno verjamem, da bi bila večja prilagodljivost najboljša politika za mojo ekipo.« Svojega LinkedIn profila sicer še ni posodobil.

Ian Goodfellow, Applov direktor strojnega učenja. Vir slike: Synced, Medium.
Ian Goodfellow, Applov direktor strojnega učenja.
Vir slike: Synced, Medium.

Skupina zaposlenih Apple Together je v odprtem pismu, namenjenem vodstvu podjetja, naštela vrsto razlogov, zakaj menijo, da Applova vrnitev v pisarne ni smiselna za podjetje ali njegove zaposlene.

Apple je kot enega izmed razlogov za vrnitev na delo v pisarnah naveden spontane trenutke, ki nastanejo, ko se na hodniku ali v pisarni srečajo sodelavci in iz katerih se potem razvijejo nove ideje in sodelovanja.

V pismu pa so zaposleni zapisali, da so na delovnem mestu skoraj tako izolirani kot doma. »Pogosto imajo naše funkcionalne skupine svoje lastne pisarniške prostore, v katerih zaposleni iz drugih skupine ne morejo delati,« so zapisali in dodali, da medpodročne komunikacije lažje vzpostavijo od doma kot v pisarni.

Slack (programska oprema za komunikacijo) je po njihovih besedah to v zadnjih dveh letih precej olajšal. »Kljub temu ste se odločili, da nas vse obdržite v ločenih zaprtih Slack delovnih prostorih in nam poskušate preprečiti, da bi se pogovarjali med seboj, tako da se inženirji programske opreme ne morejo po naključju pogovarjati z zaposlenimi v AppleCare, maloprodajno osebje pa ne more srečati inženirjev strojne opreme,« so dejali.

Delo na daljavo. Fotografije znotraj sedeža družbe Apple. Vir slike: Instagram.
Fotografije znotraj sedeža družbe Apple.
Vir slike: Instagram.

V nadaljevanju so priznali prednosti, ki jih prinaša osebno sodelovanje, ki pride s komunikacijo, ki ni omejena s tehnologijo. »Toda za mnoge od nas to ni nekaj, kar potrebujemo vsak teden, pogosto niti ne vsak mesec, vsekakor ne vsak dan,« so bili kritični in izrazili prepričanje, da je model dela, po katerem morajo pisarne obiskati vsak teden »eden izmed najbolj neučinkovitih načinov« za dosego učinkovitega osebnega sodelovanja.

Skupina Apple Together je pozornost namenila tudi vplivu vožnje na delo v mestih z visokim prometom, kjer ima Apple svoje pisarne, na osebno življenje, energijo in razpoložljivost zaposlenih. Skupina je tudi poudarila, da zahteva o nekajdnevnem delu v pisarni omejuje vrsto ljudi, ki bi se lahko pridružili podjetju.

Več drugih tehnoloških podjetij je sprejelo bolj sproščene pristope k delu na daljavo. Microsoft še vedno spodbuja nekatere zaposlene, da pridejo v pisarno, vendar se to razlikuje od primera do primera. Drugi, kot so Dropbox, Twitter in Lyft, so napovedali, da bo večina zaposlenih lahko delala od doma za nedoločen čas, če se tako odločijo.

V Sloveniji imamo precej drugačno sliko dela na daljavo. Vir slike: Andrea Piacquadio, Pexels.
V Sloveniji imamo precej drugačno sliko dela na daljavo.
Vir slike: Andrea Piacquadio, Pexels.

Kaj pa Slovenija? Pri nas je bilo delo od doma zares uveljavljeno zelo kratek čas. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) kažejo, da je že pred enim letom na lokaciji podjetja polno delalo 77 odstotkov zaposlenih. Delež zaposlenih, ki so vse dni v tednu delali od doma, pa je takrat znašal 6 odstotkov, medtem ko je 10 odstotkov zaposlenih od doma delalo le nekaj dni.

E-Študentski servis pa je opravil raziskavo med mladimi, v kateri so med drugim ugotovili, da bi največ (43 odstotkov) mladih študentsko delo najraje opravljalo nekaj dni od doma, ostalo pa na podjetju. V prostorih delodajalca bi delo najraje opravljalo 29 odstotkov mladih, 23 odstotkov pa bi jih v celoti delalo na daljavo.

Z nekoliko drugačnimi podatki pa je postreglo vprašanje »Kako si predstavljaš svoje delo, ko se redno zaposliš oz. končaš šolo/študij?« Slaba polovica (48 odstotkov) bi namreč delo v celoti rada opravljala v pisarni oziroma v prostorih podjetja. Večina ostalih (41 odstotkov) bi rada bila zaposlena na hibridni način (nekaj dni od doma, nekaj na podjetju), samo 5 odstotkov pa bi jih delo opravljalo samo na daljavo.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice