Evropska centralna banka bi lahko digitalni evro uvedla v naslednjih štirih letih
Digitalni evro bi bil kot evrski bankovci, vendar v digitalni obliki. To bi bila elektronska oblika denarja, ki bi jo izdal Evrosistem (Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke evrskega območja) in bi bil dostopen vsem državljanom in podjetjem, sporočajo iz Evropske centralne banke (ECB).
Morda vas bo zanimalo tudi:
Na National College of Ireland v Dublinu je v ponedeljek potekal seminar o načrtih za digitalni evro, kjer je nastopil tudi dr. Fabio Panetta, član Izvršilnega odbora ECB.
»Digitalni evro bi okrepil našo monetarno suverenost in zagotovil obliko centralnobančnega denarja za vsakodnevna digitalna plačila po evrskem območju, tako kot gotovina to zagotavlja za fizične transakcije,« je uvodoma dejal. »Za svoj uspeh bo moral digitalni evro prinašati dodano vrednost uporabnikom, spodbujati inovacije ter uživati močno politično in družbeno podporo.«
Vir slike: NIC.
V nadaljevanju je Panetta govoril o tem, da centralne banke zagotavljajo stabilno denarno bazo, na kateri lahko posredniki, kot so banke in druge finančne ustanove, gradijo nove plačilne in finančne storitve. To sodelovanje se potem odraža v stabilnosti in inovativnosti okolja.
»Vendar pa digitalne spremembe in vse manjša uporaba gotovine, edine oblike državnega denarja, ki je trenutno na voljo javnosti, grozita, da bosta to ravnovesje porušila,« je povedal. »Potrošniki se vse bolj obračajo na negotovinsko plačevanje. Za plačila se uporablja samo 20 odstotkov gotovine, kar je manj kot 35 odstotkov pred petnajstimi leti.«
Po njegovih besedah bo Evropska centralna banka vedno zagotavljala dostop do gotovine, vendar bi lahko gotovina v prihodnosti izgubila svojo osrednjo vlogo in svojo sposobnost zagotavljanja »učinkovitega denarnega sidra«, medtem ko se potrošniki obračajo proti digitalnim plačilnim sredstvom.
Dotaknil se je tudi kriptovalut in tako imenovanih stabilnih kovancev (stablecoins). Po njegovem mnenju namreč nedavni dogodki na kriptotrgu ponazarjajo, da »zasebni instrumenti« ne morejo delovati kot denar, če jih ni mogoče v kateremkoli trenutku po nominalni vrednosti pretvoriti v javni denar.
Vir slike: VoxEU.
»Zaupanje, da je ‘en evro en evro’ v kakršnikoli obliki, temelji na naši sposobnosti, da po nominalni vrednosti pretvorimo zasebni denar, kot so sredstva v bančnih depozitih ali digitalnih denarnicah, v javni denar, ki je najvarnejša oblika denarja, ki je na voljo,« je razložil Panetta.
Dodal je, da so kriptovalute preveč tvegane, da bi delovale kot zanesljivo plačilno sredstvo. »Vsakdo, ki vlaga v kriptovalute, mora biti pripravljen izgubiti celotno naložbo.« Za ublažitev teh tveganj so se pojavili stablecoins, »ki lahko postanejo globalno sistemski, zlasti, če jih izdajo velika tehnološka podjetja.«
»Toda medtem ko je vrednost stablecoins kovancev povezana s tem, kar njihovi izdajatelji opisujejo kot ‘rezervna sredstva’ in bi ustrezna ureditev in nadzor lahko zmanjšala tveganja, niso brez tveganja,« je nadaljeval.
Ne obstaja namreč nobeno zagotovilo, da jih je mogoče kadarkoli zamenjati po nominalni vrednosti. Taki kovanci tudi nimajo koristi od zavarovanja depozitov, niti nimajo dostopa do odprtih zmogljivosti centralne banke. Pri tem je opozoril na nedavni padec enega izmed takih kovancev, TerraUSD.
Kdaj bo torej nastopil digitalni evro?
Oktobra 2021 je ECB začela dvoletno preiskavo, s katero bi opredelila značilnosti digitalnega evra, na primer, kako zagotoviti zaupnost, katerim uporabam je treba dati prednost in katere poslovne možnosti ponuditi posrednikom.
Vir slike: Wikipedia.
V sklopu raziskave preučujejo tudi kako bi distribuirali digitalni evro trgovcem na drobno in javnosti, pa tudi vpliv, ki bi ga imel na trg, in spremembe evropske zakonodaje, ki bi lahko bile potrebne.
Zaključek te faze je predviden v letu 2023, ko bi tudi padla končna odločitev, ali se bodo v razvoj digitalnega evra sploh podali. Na tej točki bi se začela faza realizacije, v sklopu katere bi razvili in testirali ustrezne tehnične rešitve ter sklenili poslovne dogovore, potrebne za zagotovitev izdaje digitalnega evra. Ta faza bi predvidoma trajala tri leta.
»Na vsaki stopnji projekta bomo še naprej sodelovali z Evropsko komisijo (ki je pred kratkim začela posvetovanje o digitalnem evru), Evropskim parlamentom in finančnimi ministri držav evrskega območja,« je zagotovil Panetta.
Izjava o avtorstvu in omejitvi odgovornost: Ta prispevek je del skupnega projekta Wilfried Martens Centra za evropske študije (WMSCES) in Inštituta dr. Antona Korošca (INAK). Projekt sofinancira Evropski parlament.Informacije in stališča v tem članku so avtorjevi in ne odražajo nujno uradnega mnenja institucij Evropske unije/Wilfried Martens Centre for European Studies/Inštituta dr. Antona Korošca. Zgoraj omenjene organizacije ne prevzemajo odgovornosti za informacije in stališča, izražena v tem članku, ali kakršnokoli naknadno uporabo informacij, ki jih vsebuje.
Prispevek v angleškem jeziku je dostopen na spletni strani Inštituta dr. Antona Korošca.
Powered by Contextual Related Posts
