Naprej na vsebino

Gospodarstvo pod novo vlado: najbrž ne bomo kolesarili

Danes so prvaki Gibanja Svoboda Robert Golob, SD Tanja Fajon in Levice Luka Mesec tudi uradno podpisali koalicijsko pogodbo vlade v mandatu 2022-2024, ki se oblikuje pod vodstvom Goloba. Že pred podpisom je koalicijska pogodba burila duhove. Na posamezne dele pogodbe pa so se v oddaji Arena na RTV Slovenija, ki je bila na drugem programu predvajana 22. maja, odzvali tudi predstavniki gospodarstva.

Igor Pirkovič in gostje oddaje Arena. Vir slike: posnetek zaslona.
Igor Pirkovič in gostje oddaje Arena. Vir slike: posnetek zaslona.

V oddaji, ki jo je vodil Igor Pirkovič, so nastopili Branko Meh, predsednik Obrtno gospodarske zbornice, Peter Pišek iz podjetja Pišek HSF, Marko Cigler iz Perutninarstva Cigler in Matjaž Pavlin iz konzorcija Turizem v Zidanicah. Med drugim so gostje tudi ocenili tveganja za slovensko gospodarstvo, ki jih prinaša vojna v Ukrajini. Novo vlado so pozvali k dialogu, ki naj poleg javnosti oziroma civilne družbe zajame tudi gospodarstvo kot pomembnega partnerja in deležnika v razvoju. Koalicijska namreč veliko govori o tem, kako bomo delili, bolj malo pa o tem, kako bomo kaj pridobili, so opozorili.Zgolj višanje davkov ne bo dovolj.

Covid-19 kriza in ukrepi prejšnje vlade

Podjetje Pišek HSF se ukvarja prav s temi sektorji, ki jih je čas pandemije Covida-19 najbolj prizadel, še posebej del podjetja, ki se ukvarja z gostinstvom. »Gostinstvo se po krizi še vedno ni pobralo,« je izpostavil Pišek. Prevozništvo je bilo deloma zaprto, še posebej potniški promet, del podjetja, ki se ukvarja s prevozom blaga, je imel manj težav. Generalni problem slovenskega gospodarstva pa so kadri, je izpostavil Pišek.

gospodarstvo. Marko Cigler. Vir slike: Posnetek zaslona.
Marko Cigler.
Vir slike: Posnetek zaslona.

Tudi turizem v zidanicah so ukrepi povezani s Covidom-19 na začetku precej prizadeli, so pa veliko pripomogli turistični boni, ki so poleg kratkoročnega preživitvenega imeli tudi dolgoročni učinek. »Slovenci smo začeli raziskovati svojo lastno dolino,« je dejal Matjaž Pavlin. Prej je bilo 80 procentov tujih gostov, sedaj je 80 procentov domačih gostov.

Marko Cigler je dejal, da se proizvodnja v kmetijstvu (perutninarstvo) ni zmanjšala, kvečjemu se je povečala, je pa kriza postavila pod vprašaj ekonomiko kmetovanja. V gospodarstvu so bile nujne hitre spremembe, prilagoditve in večja pozornost je bila namenjena stroškom logistike in vhodnim stroškom.

Branko Meh je poudaril, da se lahko za gospodarsko rast zahvalimo podjetnikom, pa tudi vladi Janeza Janše, ki je gospodarstvu pomagala (ukrep čakanja na delo, boni, temeljni osebni dohodek za samozaposlene). Slovensko malo gospodarstvo je danes v dobri kondiciji in na OZS računajo, da bo tako tudi ostalo.

Kaj čaka gospodarstvo pod novo vlado?

Robert Golob je v Odmevih na RTV Slovenija dejal, da je višja dodana vrednost mogoča le, ko zaposlene vključimo v gospodarstvo: v soupravljanje, v udeležbo pri dobičku in udeležbo pri lastništvu. Pristopi skandinavskih držav in Zahodne Evrope so takšni, meni in doda, da delodajalci nimajo pojma, če mislijo, da to ni prav.

Pišek se strinja, da je treba ustvarjati delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, a imamo tudi delovna mesta, ki ne ustvarjajo visoke dodane vrednosti in treba je gledati na vse. Strinjal se je, da mora delavec za dobro delo dobiti nagrado, OZS zato podpira 13. in 14. plačo, božičnico, zato se obračajo na vlado, da se te nagrade davčno razbremenijo, na tak način bodo delavci udeleženi pri dobičku. Največji problem pa je, je ponovil, da nimamo kadrov, da nimamo ustreznega poklicnega profila, izobraževanje in demografija sta zatajili, omogočiti je treba pridobivanje hitrih delovnih dovoljenj za tujce.

gospodarstvo. Matjaž Pavlin. Vir slike: Posnetek zaslona.
Matjaž Pavlin.
Vir slike: Posnetek zaslona.

Pavlin je izrazil skrb, da v koalicijski pogodbi o turizmu skoraj da ni besed. Tudi turizem ima ogromne težave s kadrom, v času Covida-19 je mnogo kadrov zbežalo v druge sektorje in jih ne bo nazaj – brez natakarjev pa smo bili že pred Covidom. »Prav tako se v turizmu ne moremo pogovarjati o 30 urnem delovnem času ali o tem, da se po delovnem času delavec ne rabi več javiti na telefon,« je opozoril.

Cigler je poudaril, da je dobiček treba vlagati tudi v nove tehnologije, ustvarjanje novih delovnih mest, prav vsega ne gre razdeliti med zaposlene. V nekaterih podjetjih so zaposleni že vključeni v sistem solastništva, a pri vseh podjetjih to ni mogoče.

»83 odstotkov podjetij v Sloveniji je družinskih podjetij,« je izpostavil Meh. Udeležba pri lastništvu je mogoče izvedljiva pri podjetjih v državni lasti, kako bi to potekalo pri družinskih podjetjih ali podjetjih v tuji lasti si pa ne zna predstavljati. »Delavec naj bo dobro plačan, dobiček naj gre pa nazaj v razvoj podjetja,« je bil jasen. Prav tako je treba pomisliti na to, da gre lahko podjetju tudi slabo in v tem primeru bi bili delavci udeleženi tudi pri pokrivanju izgube.

Sistem progresivne obdavčitve premoženja in sprememba sistema normirancev

Sistem, v katerem mora podjetnik plačati več davka, je po mnenju Piška destimulativen in škodljiv za podjetniško okolje, in to tako zelo, da je imel v treh dneh vsaj 50 zaskrbljenih klicev podjetnikov, ki so ga kot predstavnika OZS prosili, da jim pomaga, da gredo s podjetji iz države. »Gospodarstvo krvavi,« je poudaril.

Tudi v turizmu gre večina tega, kar zaslužijo, v razvoj novih produktov, v promocijo in v kadre, je pojasnil Pavlin. Prav tako je delo v turizmu sezonsko, zato morajo biti delovna razmerja fleksibilna, zdaj se pa hoče fleksibilnost ukiniti, kar je težko tako za delodajalce kot za delojemalce.

»Ne moremo samo pavšalno govoriti o višanju davkov, ni vedno vse v odstotkih, moramo slediti tudi dodani vrednosti, kaj bo ta dodana vrednost prinesla ob višji obdavčitvi in kaj se bo zgodilo, če je dodana vrednost nič. Slovenska podjetja so družbeno odgovorna,« je dejal Cigler. Stroka mora biti tista, ki pove, kaj je treba narediti, da bo sistem vzdržen. Namesto da govorimo le o višjih davkih, bi po njegovem mnenju morali govoriti o tem, kako bomo naredili podjetniško okolje vzdržno, stimulativno in konkurenčno.

»Normiranci so bili do zdaj res na boljšem, zato je tudi bil v preteklosti velik porast normirancev, so pa prav ti rešitev za turizem,« je pojasnil Pavlin. »Država, ki ima visoke davke, običajno pokasira precej nižje, kot pričakuje. Tam, kjer so pa nižji davki, pa pokasira več, zaradi tega ker ljudje enostavno nimajo interesa, da bi karkoli skrivali in so stimulirani, ker vedo, koliko več bodo zaslužili. Tako je boljše zanje in za državo,« je bil jasen.

Branko Meh. Vir slike: Posnetek zaslona.
Branko Meh.
Vir slike: Posnetek zaslona.

»V koalicijski pogodbi je v največji meri upoštevan program Levice, čeprav so na volitvah dobili najmanj,« je opozoril Meh. Najbolj prav bi bilo, da politika pusti gospodarstvo pri miru, je dejal. Delavci morajo zaslužiti normalno ali celo dobro, saj če bodo zaslužili dobro, bodo trošili v turizmu, proizvodih in storitvah.

Pozivi novi vladi

»Pozivamo vlado, naj našemu delu zniža prispevke takoj za 20 odstotkov in ta isti trenutek bomo delodajalci ta del prenesli na delavce, ki bodo imeli 20 odstotkov višjo plačo, država pa bo preko obtoka potrošnje trikratnik dobila nazaj preko DDV-ja in to mi govorimo. Delavec mora dobiti plačo, država pa bo vse dobila nazaj preko potrošnje, manj je več,« je vlado pozval Pišek. Opozoril je tudi, da ni pravično, da davek plačuje samo en dan družbe – tisti, ki ustvarjajo.

»Cene energentov so močno zarezale v kmetijstvo, tukaj bom zelo kritični sogovornik prihodnje vlade zahtevamo, da se zadeve hitro uredijo, ker taka situacija ni vzdržna. Prehranska varnost je najpomembnejša«, je dejal Cigler. Z njim se je strinjal Meh, ki poudaril kako velik zalogaj je vpliv Ukrajinske krize za obrtnike in opomnil na Golobovo obljubo, ko je rekel, da bo stabiliziral cene energentov, kar je nujno tudi za gospodarstvo.

Peter Pišek. Vir slike: Posnetek zaslona.
Peter Pišek.
Vir slike: Posnetek zaslona.

»V kolikor bomo čutili, da se nam dela krivica, bomo to povedali. Kot so povedali tisti, ki so se s kolesi vozili po Ljubljani,« je opozoril Pišek pred tem pa pojasnil: »Mi imamo kolesa, imamo kosilnice, imamo rovokopače, imamo srca in pogum. Najbrž ne bomo kolesarili.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Med vsemi profili v Sloveniji najbolj primanjkuje prodajalcev

Karierno-zaposlitveni portal MojeDelo.com je razkril najbolj iskane profile prve polovice letošnjega leta. Izstopajo prodajalci, proizvodni delavci in skladiščniki pa tudi sezonski delavci v turizmu.

Prijava na e-novice