Naprej na vsebino

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) poziva člane, da se opredelijo do zakonskih predlogov opozicije

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je največja, najmočnejša in najvplivnejša povezava gospodarstva v Sloveniji. Njeno temeljno poslanstvo je izboljševanje poslovnega okolja, kar posledično omogoča večjo gospodarsko rast, so zapisali na spletni strani v predstavitvi organizacije.

Danes je Pravna službe GZS na svoje člane naslovila sporočilo, v katerem vabi svoje člane, da podajo svoje mnenje na predloge zakonov, za katere GZS ocenjuje, da so pomembni za njene člane. Pripombe lahko člani GZS posredujejo na Pravno službo GZS (pravnasluzba@gzs.si), do ponedeljka, 30. maja 2022. Gre za predloge zakonov, ki so bili v Državni zbor RS vloženi s strani opozicije takoj po potrditvi poslanskih mandatov, kar je dvignilo kar precej prahu.

Za katere predloge zakonov gre?

V oceni stanja in razlogih za sprejem predloga zakona so zapisali: »Na podlagi opravljene ankete Gospodarske zbornice Republike Slovenije je bilo ugotovljeno, da podjetja ugotavljajo velik padec prihodkov od prodaje zaradi ukrajinske krize. Več kot 50 odstotkov podjetij pričakuje precejšnje motnje v poslovnih procesih naraščanja stroškov in pogodbene kazni ter odškodninske tožbe. Podjetja bodo morala prekiniti nedokončane posle, zato iščejo alternativne dobavitelje. Težave so tudi z zagotavljanjem surovin za proizvodnjo in v energetiki. Evropska unija in Republika Slovenija sta sprejeli tudi več omejevalnih ukrepov za poslovanje z Rusko federacijo in Belorusijo, zato je slovensko gospodarstvo močno prizadeto in so potrebni ukrepi pomoči predvsem za premostitev likvidnostnih težav.« O omenjeni anketi smo poročali tudi v Slovencu.

Zakon predvideva pomoč gospodarstva v obliki ugodnih posojil mikro in malim ter srednjim podjetjem s strani podjetniškega sklada. Vir slike: Pixabay.
Zakon predvideva pomoč gospodarstva v obliki ugodnih posojil mikro in malim ter srednjim podjetjem s strani podjetniškega sklada.
Vir slike: Pixabay.

Zakon predvideva pomoč gospodarstva v obliki ugodnih posojil mikro in malim ter srednjim podjetjem s strani podjetniškega sklada: »Poglavitne rešitve na področju gospodarstva za omilitev posledic oziroma zmanjševanja negativnih učinkov ukrajinske krize in omejevalnih ukrepov, ki jih je uvedla Evropska unija, ter posledično tudi Republika Slovenija, proti Ruski federaciji in Belorusiji, so predvidene v obliki ugodnih posojil, predvsem za mikro, mala in srednje velika podjetja, prek Javnega sklada Republike Slovenije za podjetništvo.«

Predlog zakona predvideva spremembe pri koriščenju očetovskega dopusta (očetovski dopust ostaja dolg 30 dni, pri čemer naj oče porabi 15 koledarskih dni od rojstva otroka do enega leta starosti, preostanek do 30 dni pa kadarkoli do končanega prvega razreda osnovne šole) in starševskega dopusta (vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni, pri čemer je 60 dni neprenosljivih, 100 dni pa lahko preneseta eden na drugega. Neprenosljiv del se lahko izrabi najkasneje do konca prvega razreda osnovne šole otroka).

»Namen zakona je pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s spodbujanjem investicij z znižanjem stroškov gradnje oziroma postavitve teh omrežij ter razvoja storitev v Republiki Sloveniji in s tem gospodarskega in družbenega razvoja v državi /…/.« Zakon ureja pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev, zagotavljanje konkurence, gradnjo in souporabo infrastrukture, določa pogoje za omejitev lastninske pravice, določa pravice uporabnikov itd.

ZRSZ b lahko brezposelno osebo, ki je v evidenci brezposelnih oseb vpisana več kot šest mesecev, napotil na delovno mesto, za katero je zahtevana največ dve stopnji nižja izobrazba. Vir slike: Pixabay.
ZRSZ b lahko brezposelno osebo, ki je v evidenci brezposelnih oseb vpisana več kot šest mesecev, napotil na delovno mesto, za katero je zahtevana največ dve stopnji nižja izobrazba.
Vir slike: Pixabay.

V povezavi s tem zakonom GZS želi mnenje članov glede naslednje predlagane rešitve: Zavodu RS za zaposlovanje lahko brezposelno osebo, ki je v evidenci brezposelnih oseb vpisana več kot šest mesecev, napoti na delovno mesto, za katero je zahtevana največ dve stopnji nižja izobrazba; obdobje vključenosti v javna dela se podaljšuje na skupno največ štiri leta. Cilj zakona so hitrejša aktivacija brezposelnih oseb in podaljšanje delovne aktivnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb.

Predlagana sprememba glede katere GZS želi mnenje članov: odsotnost delavca zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti zaradi bolezni do 3 delovne dni v kosu /leto – namen spremembe je razbremeniti družinske zdravnike.

Predlagane rešitve določajo splošna pravila za prenos večinskega deleža v kapitalski družbi, imetnici koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti. Zakon o spremembah posega v prenos deleža koncesionarja, predlaga pa tudi ureditev statusa zasebnih zdravstvenih delavcev, ki jim je bila koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti podeljena po Zakonu o lekarniški dejavnosti, ki je veljal pred ZLD-1.

Predlog zakona na novo določa obveznost vseh medijev v času volilne kampanje in sicer: »Medij, ki opravlja radijsko ali televizijsko dejavnost, mora v času volilne kampanje dati brezplačno na razpolago del programskega časa za predstavitev kandidatk in kandidatov, političnih strank in njihovih programov. Medij je pri določitvi tega časa in oblikovanju vsebine teh oddaj dolžan upoštevati načelo politične nepristranskosti in objektivnosti.« Pri tem naj političnim strankam in kandidatom, ki imajo zastopnike v DZ RS ali Evropskem parlamentu, pripada vsem enako časa, strankam in kandidatom, ki teh zastopnikov nimajo, pa ena tretjina časa namenjenim prvim.

Za kršenje teh določb predlog zakona predvideva za izdajatelja televizijskega ali radijskega programa globo v višini 50.000 do 100.000 eur, za odgovorno osebo izdajatelja programa pa globa v višini 2000 do 5000 eur.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Med vsemi profili v Sloveniji najbolj primanjkuje prodajalcev

Karierno-zaposlitveni portal MojeDelo.com je razkril najbolj iskane profile prve polovice letošnjega leta. Izstopajo prodajalci, proizvodni delavci in skladiščniki pa tudi sezonski delavci v turizmu.

Prijava na e-novice