Skip to content

Tudi v vojni veljajo določena pravila

Ti dve besedi, pravila in vojna, morda na prvi pogled sploh ne gresta skupaj. Vojno si namreč večina predstavlja kot območje ali obdobje, ko ne veljajo nobeni zakoni ali pravila, razen mogoče pravila najmočnejšega – da najmočnejši počne, kar se mu zahoče.

Vendar pa ni tako. Vojna pravila ali mednarodno humanitarno pravo določajo, kaj se lahko in česa se ne sme storiti med oboroženim spopadom. Določena so skozi Ženevske konvencije, ki predstavljajo štiri pogodbe in tri dodatne protokole, ki vzpostavljajo mednarodne pravne standarde za humanitarno obravnavo v vojnem stanju.

V vojni določajo meje, skozi katere nudijo zaščito civilistom, ter parametre, kaj je sprejemljivo in kaj ne – tako znotraj bojišča kot tudi izven. Tukaj so vključene tudi omejitve orožij in taktik, ki jih vojske lahko uporabijo. Leta 2014 so pravila na primer pomagala zagotoviti varen prehod civilistov v Južnem Sudanu.

Kratka zgodovina

Henri Dunant, ustanovitelj Rdečega križa, je prvi začel postopek oblikovanja običajev in pravil, ki jih lahko sicer najdemo že pri antičnih civilizacijah, v mednarodno humanitarno pravo. Leta 1864 je pomagal vzpostaviti prvo Ženevsko konvencijo, s katero je bilo od vojaških čet zahtevano, da na bojišču skrbijo za bolne in ranjene. Sprejelo jo je 12 evropskih držav.

Vojna pravila so določena v Ženevskih konvencijah_vir ICRC
Vojna pravila so določena v Ženevskih konvencijah.
Vir slike: ICRC.

V naslednjih letih so diplomati razvijali nove spremembe in pogodbe, ki so se dotikale tudi ravnanja z vojaki na morju in vojnimi ujetniki. Po drugi svetovni vojni, leta 1949, so se diplomati znova zbrali v Ženevi, da bi sprejeli štiri pogodbe, ki so posodobile prejšnje, ter dodali pravila za zaščito civilistov. Od takrat je vojna pravila sprejelo 196 držav.

Uporabljajo se tudi na domačih in mednarodnih sodiščih za ugotavljanje, ali je vladna ali nevladna vojaška skupina kriva za nek vojni zločin. Če je ena izmed strani obtožena kršitve mednarodnega humanitarnega prava, bodisi s strani posameznika, skupine, države ali nekoga tretjega, so države dolžne to raziskati.

Varnostni svet Združenih narodov, ki ga sestavlja skupina 15 držav in je zadolžen za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, lahko kot spodbudo za spoštovanje pravil uvede tudi sankcije, na primer prepoved potovanja ali embargo na orožje.

Uveljavljanje pravil je lahko težavno. Pet stalnih članic Varnostnega sveta z možnostjo veta (ZDA, Kitajska, Rusija, Združeno kraljestvo in Francija) mora namreč soglasno glasovati za zahtevo preiskave, predložitev zadeve sodišču v sojenje, grožnje s sankcijami ali za kakšen drug predlog. Toda pogosto ima ena ali več izmed teh držav lastni interes v določenem konfliktu.

Uveljavljanje pravil je lahko težavno. Vir slike: AP.
Uveljavljanje pravil je lahko težavno.
Vir slike: AP.

Glavne točke pravil, kot jih določajo Ženevske konvencije

Pogodbe, ki so bile sklenjene na Ženevskih konvencijah, vključujejo veliko pravil. Spodaj je navedenih nekaj poglavitnih principov. Mednarodni odbor Rdečega križa je med drugim pripravil tudi video posnetek, v katerem v angleščini razložijo smisel vojnih pravil.

Eno izmed glavnih pravil prepoveduje ciljanje civilistov. Namerno ciljanje na civiliste, civilne zgradbe, kot so šole ali hiše, in infrastrukturo, kot so vodni viri ali sanitarije, je vojni zločin. Prepovedano je tudi škodovanje osebi, ki se je predala ali se ne more več boriti, prav tako pa tudi kaznovanje določene osebe za neko dejanje, ki ga je storila druga oseba.

Prepoved ciljanja oziroma napadanja velja tudi za bolnišnice in zdravstveno osebje. Zdravstveni in humanitarni delavci, ki delujejo na vojnih območjih, se trudijo biti nevtralni in služiti vsem vključenim v konflikt. Zato jih morajo zaščititi vse strani in jim omogočiti dostop do ranjencev in bolnikov ter njihovo oskrbo.

Toda vojna pravila dovoljujejo izjemo za bolnišnice in druge civilne stavbe. Če se bolnišnica ali šola uporablja kot baza za vojaške operacije, lahko postane legitimna tarča.

Mučenje in druge oblike krutega, ponižujočega ali slabega ravnanja so izrecno prepovedane. Ohraniti je treba življenja, pravice in dostojanstvo zapornikov. Treba jim je priskrbeti hrano in vodo, jih zaščititi pred nasiljem in jim omogočiti komunikacijo s svojimi družinami. V povezavi s tem ne obstaja nobena izjema, tudi če bi z mučenjem pridobili neke informacije, ki bi drugemu rešile življenje.

Eno izmed glavnih pravil prepoveduje ciljanje civilistov. Vir slike: France ONU.
Eno izmed glavnih pravil prepoveduje ciljanje civilistov.
Vir slike: France ONU.

Na vojnem območju mora biti zagotovljen prehod za civiliste, da se lahko varno umaknejo. Za evakuacijo morajo biti vzpostavljeni tako imenovani koridorji, ki civilistom omogočajo, da zapustijo oblegano mesto ali drug kraj.

Prav tako pa mora biti omogočen dostop humanitarnim organizacijam. Tako civilisti kot vojaki, ki v konfliktu ne sodelujejo več, imajo pravico do pomoči, kot je zdravstvena oskrba, hrana, voda in zavetje. Omejevanje humanitarne pomoči preko pomorskih ali zračnih blokad, zapiranja pristanišč ali zaplembe zalog je prepovedano. Iz tega sledi, da je namerno povzročanje lakote vojni zločin.

Kaj se zgodi v primeru okupacije?

Okupacija se zgodi, ko je ozemlje neke države pod nadzorom sovražne vojske. Poleg splošne zaščite, ki je zagotovljena civilnemu prebivalstvu, so civilisti, ki živijo na okupiranem ozemlju, upravičeni do posebne zaščite, katere cilj je preprečiti zlorabe s strani okupacijske oblasti, poudarjajo pri Rdečem križu.

Okupacijsko pravo vzpostavlja ravnotežje med varnostnimi potrebami okupatorske oblasti na eni strani ter interesi odstavljene oblasti in lokalnega prebivalstva na drugi strani.

Pristojnosti okupacijske oblasti vključujejo upravljanje javnega premoženja, delovanje izobraževalnih ustanov, zagotavljanje obstoja in delovanja zdravstvenih služb, omogočanje izvajanja operacij pomoči ter omogočanje nepristranskim humanitarnim organizacijam, kot je Rdeči križ, da izvajajo svoje dejavnosti.

Po drugi strani so okupacijskim oblastem priznane tudi določene pravice, kot je možnost uveljavljanja omejevalnih ukrepov nad lokalnim prebivalstvom, kadar je to potrebno.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice