Svetovni dan varnosti hrane: Ne le, da je hrana zdrava, tudi dovolj je mora biti

Generalna skupščina Organizacije združenih narodov je 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane. Namen tega dne je razmislek o pomenu in prihodnosti varne hrane ter spodbujanje ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in obvladovanje tveganj, povezanih z njo.

Letošnji svetovni dan varnosti hrane poteka z geslom Varnejša hrana – boljše zdravje. Pod tem geslom poteka tudi konferenca, ki jo organizirajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo (Informacijska točka Evropske agencije za varno hrano), Državni svet RS ter mreža Evropske deklaracije za hrano, tehnologijo in prehrano.

Kako pogoste so zastrupitve s hrano?

»Še vedno vsako leto zaradi onesnažene hrane zboli 1 od 10 prebivalcev sveta. Zapleti z zastrupitvami s hrano se lahko končajo s smrtjo, še posebej občutljivi na to so otroci, mlajši od 5 let. Zastrupitve s hrano vplivajo na nezmožnost za delo, obremenjujejo zdravstveni sistem in tudi dejavnosti, kot sta gostinstvo in turizem,« so opozorili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolezni, ki se prenašajo s hrano, vsako leto prizadenejo vsakega 10. človeka po vsem svetu. Obstaja več kot 200 tovrstnih bolezni, ki lahko potekajo v blažji obliki, lahko pa so tudi smrtonosne.

Čigava naloga je skrbeti za varnost hrane?

Zagotavljanje varnosti hrane je skupna odgovornost vseh členov v agroživilski verigi, državnih organov in potrošnikov, temeljiti pa mora na medsebojnem zaupanju in pravočasni izmenjavi informacij, poudarjajo v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Slovenski pridelovalci hrane morajo pri svojem delu spoštovati izredno visoke standarde, ponekod drugje v svetu so ti standardi veliko bolj ohlapni. Globalizacija tako kot na vse drugo vpliva tudi na živilsko dejavnost. Z njo se distribucijske poti širijo in daljšajo, s tem pa se veča tudi verjetnost za pojav tveganj. V preteklosti smo bili že večkrat priča uvozom sporne kakovosti, skoraj da vsakodnevno lahko zasledimo tudi odpoklice živil in to kljub temu, da so sprejeti ukrepi in uvedeni sistemi, ki naj bi zagotavljali, da živila, ki niso varna, ne pridejo v promet. Pomembno nalogo pri preverjanju ali je hrana res zdrava imajo inšpekcijske službe.

Kako lahko sami pripomoremo k temu, da uživamo varno hrano? Če se le da, kupujmo živila pri lokalnih pridelovalcih. S tem ne le, da zmanjšamo tveganje povezano z varnostjo živil, temveč pripomoremo tudi k varovanju okolja, saj so z daljšimi prevoznimi potmi povezani tudi večji izpusti toplogrednih plinov. Seveda pa se tveganje ne zaključi z nakupom. Tudi doma moramo poskrbeti, da z živili primerno ravnamo, da se ne pokvarijo, da jih primerno pripravimo in porabimo do roka izteka uporabe.

NIJZ je ob današnjem dnevu opomnil na pet ključnih korakov varnega ravnanja s hrano:

• vzdržuj čistočo;
• ločuj surova in toplotno obdelana živila;
• živila dobro toplotno obdelaj;
• živila vzdržuj pri varni temperaturi;
• uporabljaj varno pitno vodo in živila.

Ne le, da je hrana zdrava, tudi dovolj je mora biti

»Dve krizi, ki sta nas prizadeli v zelo kratkem času, epidemija covida-19 in nato še vojna v Ukrajini, sta nas naučili, da nista ključna samo varnost in kakovost, ampak to, da hrano imamo,« je poudarila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko na konferenci ob svetovnem dnevu varnosti hrane.

Dejala je, da smo samooskrbo v Sloveniji zanemarjali tri desetletja, ter da se »za državo ni zdelo pomembno, če kmetje prodajajo pridelke v tujino, ker tam dobijo več, ali če v verigi zaslužijo premalo, da bi se jim splačalo kmetovati« in dodala, da se je o resnih ukrepih na tem področju začelo razmišljati šele, ko je prišlo do krize v dobavnih verigah.

Z namenom ohranjanja standardov varnosti in kakovosti ter zagotavljanja ustrezne samooskrbe bodo na ministrstvu v prihodnje zagotavljali finančne spodbude, omogočili lažji dostop do površin za pridelavo, iskali rešitve za lažji način prodaje ter druge rešitve, da bi se trend pri samooskrbi obrnil, pri vsem tem pa bo treba upoštevati tudi podnebne spremembe, je napovedala.

Branko Tomažič, podpredsednik komisije Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dejal, da so krize v zadnjem času pokazale, da je globalni sistem preskrbe s hrano zelo občutljiv – reši nas lahko le to, kar pridelamo znotraj države.

Država mora po njegovem mnenju vzpostaviti pogoje za izvajanje kmetijske dejavnosti, katere temeljna naloga je pridelava varne in kakovostne hrane, na ta način pa bo zagotovljena večja stopnja samooskrbe in s tem prehranska varnost.

»Zagotavljanje hrane je v veliki meri odvisno od učinkovite kmetijske politike. Da se ohrani in poveča površine kmetijskih zemljišč, prizadevati si je treba za odpravo nepoštenih praks v verigi preskrbe s hrane in zaščititi primarnega pridelovalca hrane, kmeta, potrebna je pravičnejša porazdelitev bremen znotraj verige, nadgraditi sistem na podlagi primerov dobrih praks, povezovanja, ustvarjanje zaupanje in poštenih odnosov v verigi ter zagotoviti ustrezne podpore za ustvarjanje ravnovesja znotraj verige,« je povedal Tomažič, ki si že dlje časa prizadeva tudi za vpis prehranske varnosti v Ustavo RS.