Naprej na vsebino

Svetovni dan oceanov: do leta 2030 moramo zaščititi 30 odstotkov zemlje, voda in oceanov

Vsako leto po celem svetu 8. dan v juniju posvetimo oceanom. Letošnji svetovni dan oceanov poteka z geslom »En ocean, eno podnebje, ena prihodnost – skupaj«, poziva pa zaščiti vsaj 30 odstotkov tako svetovnih morij kot tudi kopnega do leta 2030 (30×30). Na ta način bi lahko omogočili ohranitev ali povečanje biotske raznovrstnosti morij, so sporočili iz Ministrstva za okolje in prostor.

Vodilni znanstveniki po svetu so ugotovili, da je zdrav ocean kritičen del rešitve podnebne in biotske raznovrstnosti, so povedali pri organizaciji The Ocean Foundation, ki je pristojna za svetovni dan oceanov. S podporo cilja 30×30 lahko zaščitimo sisteme, ki omogočajo življenje na našem planetu. Trenutno je zaščitenih manj kot 17 odstotkov kopnega in 8 odstotkov oceanov po vsem svetu.

Dobra novica je, da se je zaradi prizadevanj vse večjega svetovnega gibanja 30×30, več kot 90 držav, med katerimi je tudi Slovenija, že zavezalo, da bodo do leta 2030 zaščitile vsaj 30 odstotkov svojih voda in kopnega.

Zdrav ocean je kritičen del rešitve podnebne in biotske raznovrstnosti. Vir slike: Erik Lukas.
Zdrav ocean je kritičen del rešitve podnebne in biotske raznovrstnosti.
Vir slike: Erik Lukas.

»Kot mladi se moramo združiti, da bomo skrbeli za naš planet in živeli na bolj trajnosten način,« je dejala Nathany Herrera, članica Mladinskega svetovalnega sveta pri World Ocean Day iz Brazilije. »Besedi, ki nas vodita, sta sodelovanje in odpornost. Sodelovanje, ker se ne bi smeli zanašati na zgolj nekaj ljudi, da delujejo popolno, ampak na milijone ljudi, da delujejo nepopolno z zavezanostjo resničnim spremembam in odpornostjo na nešteto težav, s katerimi se še moramo soočiti.«

Mladi namreč verjamejo, da so pomembni akterji gibanja za okolje. »Mladi so danes nosilci sprememb, hkrati pa služijo kot glas za tiste, ki glasa nimajo, ogrožene vrste, podnebje in vode,« je komentirala Syeda Areesha Fatima, članica svetovalnega sveta iz Pakistana. »Lahko igramo ključno vlogo pri odločanju in dialogu, ki služi kot navdih drugim.«

Mladinski svetovalni svet s 25 člani, starimi od 16 do 23 let iz 22 držav, ponuja nove in edinstvene perspektive, ideje in priporočila za ohranjanje oceanov in podnebja tako junija kot skozi vse leto.

Koralni greben v Sharm el Sheikhu v Egiptu. Vir slike: Renata Romeo.
Koralni greben v Sharm el Sheikhu v Egiptu.
Vir slike: Renata Romeo.

Strategija za biotsko raznovrstnost do leta 2030

Ministrstvo za okolje in prostor opozarja, da se negativne posledice slabega ravnanja z morji tako na nacionalni ravni kot na celotnem območju Jadranskega morja kažejo tudi v slovenskem morju.

V poročilu o stanju morskih voda, ki ga je skladno z evropsko morsko direktivo pripravilo ministrstvo, je zapisano, da je Jadransko morje skupaj s slovenskim odsekom preobremenjeno z odpadki. Poleg tega poročilo nakazuje na izgubo gospodarsko pomembnih vrst rib in drugih morskih organizmov.

Pojavlja se tudi vse večja prisotnost tujerodnih vrst, ki vplivajo na domači morski ekosistem, ter porast v jakosti podvodnega hrupa, ki lahko pomembno negativno vpliva na morske organizme, še sporočajo iz ministrstva.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je celovit, ambiciozen in dolgoročen načrt za zaščito narave in preprečevanje propadanja ekosistemov, ki ga je pripravila Evropska komisija. Strategija naj bi s konkretnimi ukrepi in zavezami pomagala biotski raznovrstnosti Evrope na poti k okrevanju do leta 2030.

Negativne posledice se kažejo tudi na Jadranskem morju. Avtor slike: Marko Želko.
Negativne posledice se kažejo tudi na Jadranskem morju.
Avtor slike: Marko Želko.

Njen namen je, da družba v obdobju po pandemiji koronavirusa okrepi odpornost proti prihodnjim grožnjam, kot so učinki podnebnih sprememb, gozdni požari, neustrezna prehranska varnost ter izbruhi bolezni, vključno z zaščito prostoživečih vrst in bojem proti nedovoljeni trgovini s prostoživečimi vrstami.

Komisija tako predlaga, da se do leta 2030 vzpostavijo bolj povezana območja s posebnim pomenom za ohranjanje ali povečanje biotske raznovrstnosti, kot so na primer povezana območja Natura 2000 ali vzpostavitev modrih in zelenih koridorjev tudi na čezmejni ravni, ne le v nacionalnih okvirih. V morjih v EU je trenutno takšnih območij manj kot odstotek.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice