Anketa GZS: 27 odstotkov podjetij razmere ocenjuje kot ogrožajoče za obstoj
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je v drugi polovici junija med podjetji izvedla anketo, v kateri je več kot četrtina oziroma 27 odstotkov podjetij ocenila trenutno situacijo kot ogrožajočo za obstoj podjetja. Razlogi so rast cen energentov, surovin in storitev, zaradi katerih so podjetja primorana v dvig cen lastnih izdelkov. Posledično se podjetja soočajo s padcem EBITDA (prihodek pred obrestmi, davki in amortizacijo) ter padcem svoje konkurenčnosti ter nižanjem tržnega deleža.
Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je dejal, da so to »močni argumenti za takojšnje ukrepanje vlade. Pozdravljamo dosedanje ukrepe za zajezitev rasti cen pogonskih goriv in napovedane ukrepe za pomoč kmetijskemu sektorju. Obenem pa pričakujemo, da bo vlada najkasneje do konca tedna predstavila tudi nabor ukrepov za lajšanje rasti cen energentov za gospodinjstva in gospodarstvo«. Opozoril je tudi, da GZS še vedno čaka odgovor glede predlagane sheme pomoči najbolj prizadetim podjetjem.
Dvig stroškov energije 166-odstoten, surovin 47-odstoten
Na anketo GZS je odgovorilo več kot 60 podjetij, med njimi 80 odstotkov iz industrije. Podjetja, ki so sodelovala v anketi, imajo skupaj v povprečju za leto 2022 zakupljenih 62 odstotkov potreb po električni energiji in nekoliko več kot pol (52 odstotkov) potreb po zemeljskem plinu. Za leto 2023 imajo zakupljenih skupaj zgolj okoli 19 odstotkov potreb po električni energiji in zemeljskem plinu, za leto 2024 pa nekaj več kot 8 odstotkov potreb po električni energiji in blizu 12 odstotkov potreb po zemeljskem plinu.
Podjetja so v povprečju poročala o 166-odstotnem dvigu stroškov za energijo v prvih petih mesecih letos glede na enako obdobje lani. Delež stroškov energije v prodajnih prihodkih se je v tem obdobju v povprečju povečal za 4,7 odstotne točke, najverjetneje pa bo porast stroškov energije do konca leta 2022 glede na leto poprej še višji.
Poleg izjemnega povečanja stroškov za energijo so podjetja poročala tudi o 47-odstotnem povišanju stroškov surovin v obdobju januarja do maja glede na enako obdobje lani. Med surovinami so se najbolj podražili zemeljski plin (+560 odstotkov), ocetna kislina (+320 odstotkov) ter antracid (+277 odstotkov). Močno so se podražili tudi jeklo (+73 odstotkov), aluminij (+63 odstotkov), celuloza (+52 odstotkov). Poleg podražitev pa se podjetja soočajo tudi z daljšimi dobavnimi roki ter zamudami pri dobavi.
Posledica podražitev je padec konkurenčnosti
Anketirana podjetja so kot najpogostejšo posledico rasti cen energije, surovin in storitev navedla dvig cen svojih izdelkov (82 odstotkov sodelujočih podjetij), znižanje EBITDA (75 odstotkov sodelujočih podjetij), skoraj polovica pa kot posledico opisuje padec lastne konkurenčnosti. Kar 27 odstotkov vprašanih situacijo ocenjuje kot ogrožajočo za obstoj podjetja.
Veliko anketiranih že razmišlja o alternativnih virih energije, kar bi povečalo njihovo energetsko samozadostnost. Največkrat gre za fotovoltaiko, kogeneracije in tudi lesno biomaso. Kot obliko zaščite pa so navedli tudi prenos dviga stroška v prodajno ceno.
»Razmere v gospodarstvu se zato zaostrujejo. Zato, kot izpostavlja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, mora vlada nemudoma, še v tem tednu, pripraviti ukrepe za zajezitev bikovske rasti cen energentov in težave s surovinami, ki bodo razbremenili podjetja,« so zapisali na GZS.
Powered by Contextual Related Posts
