Naprej na vsebino

Ponovno opozorilo Sloveniji: davki na plače so previsoki, starostna meja za upokojitev pa prenizka

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v najnovejšem ekonomskem poročilu Slovenijo opozorila, da mora najprej spraviti pod nadzor inflacijo, nato pa se lotiti korenitih reform za povečanje produktivnosti ter spodbuditi močnejšo in dolgoročnejšo trajnostno rast.

Preberite tudi:

Divjanje inflacije: rast cen bi se lahko umirila šele leta 2024

Kljub temu, da je Slovenija po pandemiji dosegla močno okrevanje z rekordno visoko zaposlenostjo, pa na gospodarski zagon slabo vplivajo visoka inflacija, težave v dobavnih verigah in vplivi vojne v Ukrajini.

V raziskavi so pri OECD ugotovili, da se slovensko gospodarstvo, tako kot v mnogih drugih državah, sooča z visoko negotovostjo zaradi konflikta v Ukrajini, kar še otežuje obstoječe izzive, kot sta pomanjkanje delovne sile in staranje prebivalstva.

Sedež Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali OECD. Vir slike: OECD, Victor Tonelli.
Sedež Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj ali OECD. Vir slike: OECD, Victor Tonelli.

V raziskavi so predlagali okrepitev javnih financ skupaj z davčnimi reformami, ki bodo prijazne do rasti, in ukrepi za izboljšanje spretnosti in mobilnosti delavcev ter pospešitev digitalnega prehoda.

»Slovensko gospodarstvo je dobro okrevalo po krizi zaradi covida-19, vendar vojna v Ukrajini krepi inflacijske pritiske, zaostruje motnje v dobavni verigi in obremenjuje rast,« je ob predstavitvi raziskave dejala glavna ekonomistka in namestnica generalnega sekretarja OECD Laurence Boone.

»Staranje delovne sile pomeni, da Slovenija potrebuje veliko večjo rast produktivnosti, da bi še naprej dvigovala življenjski standard in krepila pokojninski sistem. Za premagovanje teh izzivov bodo potrebne strukturne reforme za izgradnjo bolj digitalnega, trajnostnega in produktivnega gospodarstva.«

Glavna ekonomistka in namestnica generalnega sekretarja OECD Laurence Boone. Vir slike: Twitter.
Glavna ekonomistka in namestnica generalnega sekretarja OECD Laurence Boone. Vir slike: Twitter.

OECD medtem Sloveniji napoveduje, da se bo rast bruto domačega proizvoda (BDP) letos upočasnila na 4,6 odstotka, naslednje leto pa padla na 2,5 odstotka. Inflacija je skočila na najvišjo raven v zadnjih 20 letih in bo po pričakovanjih še naprej ostala visoka.

Znižanje davkov na delo in povečanje konkurenčnosti za pospešeno okrevanje

Reforme bi morali stremeti k bolj ugodnemu davčnemu sistemu, ki bi spodbujal gospodarsko rast, so pri OECD razložili v poročilu. To bi lahko dosegli tako, da bi znižali davčne stopnje na dohodek od dela, hkrati pa okrepili obdavčitev nepremičnin.

Poleg tega bi morali omogočiti tudi dodatne ugodnosti na delovnem mestu ter transferje za delavce z nizkimi dohodki, da se povečajo njihove spodbude za delo. Visoke davčne stopnje za tiste, ki imajo visoke zaslužke, lahko povzročijo visoke stroške pri spodbudah za delo in tako odvrnejo od naložb v razvoj kadra, so pojasnili.

Potrebne so tudi reforme postopka določanja plač, da se poveča prerazporeditev dela v rastoče sektorje, poveča udeležba na trgu dela in mobilnost delovne sile. Določanje plač bi moralo biti bolj decentralizirano na ravni podjetja, kjer bi razni sindikati in zbornice imeli večjo vlogo v procesu. Hkrati bi lahko na ravni sektorjev določili okvirne pogoje za delo, kot so dodatki za delovno dobo in minimalne plače.

Pri OECD so omenili posledice velikega števila podjetij, ki so v državni lasti, med katerimi so poleg pomanjkljivosti v upravljanju teh podjetij in znatnih ovir za vstop drugih podjetij kot najbolj pomembno označili zmanjšanje konkurence na trgu. Nadaljnja prizadevanja za privatizacijo bi lahko povečala konkurenco in izboljšala razporeditev sredstev, so zapisali.

Opozorili so tudi, da je stopnja izobraženosti odraslega prebivalstva pod povprečjem OECD, vključno z odraslimi s terciarno izobrazbo. Zaradi visokih šolnin za izredne študente je vpis starejših skupin prebivalstva nizek. S terciarno izobrazbo pa se lahko izboljša učinkovitost in enakovrednost.

Slovenija bi torej morala povečati praktične vsebine v tehničnih programih izobraževanja, izenačiti šolnine za redne in izredne študente ter ponuditi štipendije in posojila študentom iz ranljivih okolij.

Do leta 2055 naj bi se izdatki za pokojnine povečali bolj kot v skoraj katerikoli drugi evropski državi. Vir slike: Pixabay.
Do leta 2055 naj bi se izdatki za pokojnine povečali bolj kot v skoraj katerikoli drugi evropski državi. Vir slike: Pixabay.

Na koncu so se lotili še staranja prebivalstva, ki bo lahko znatno povečalo stroške pokojnin in zmanjšalo dolgoročno fiskalno vzdržnost. Upokojitvena starost ostaja med najnižjimi v povprečju OECD, poraba za pokojnine pa narašča. Do leta 2055 naj bi se izdatki za pokojnine povečali bolj kot v skoraj katerikoli drugi evropski državi.

OECD predlaga pokojninsko reformo, ki bi zmanjšala pritisk na javne finance in zagotovila ustrezno višino dohodkov v času upokojitve. Med ukrepi, ki bi vplivali na fiskalno vzdržnost javnih financ, so višje starostne omejitve za upokojitev. V ta namen je treba zvišati zakonsko določeno upokojitveno starost na 67 let za ženske in moške, menijo pri OECD.

V drugem pokojninskem stebru lahko višja zgornja meja za oprostitev plačila davka in enakovredni prispevki za delavce z nizkimi plačami zagotovijo dodaten pokojninski dohodek, tako pa se lahko izognemo tveganju za revščino.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice