Naprej na vsebino

Kaj je šlo narobe v Šrilanki?

Zadnje mesece se je Šrilanka, otoška država blizu Indije, soočala z najhujšo krizo od svoje osamosvojitve, dokler ni prejšnji teden bankrotirala.

Pomanjkanje goriva, hrane, zdravil in mnogih drugih življenjskih potrebščin so pospremili odmevni protesti. Nezadovoljni državljani so se naselili v predsedniški palači, brskali med oblačili in spali v postelji predsednika, si pripravljali obroke v kuhinji ter skakali v bazen.

»Zdaj se soočamo z veliko resnejšo situacijo, ki presega zgolj pomanjkanje goriva, plina, elektrike in hrane,« je že konec junija dejal premier Ranil Wickremesinghe. »Naše gospodarstvo se je soočilo s popolnim zlomom.« Posledično sta tako premier kot tudi predsednik Šrilanke Gotabaya Rajapaksa napovedala svoj odstop.

Protestniki se kopajo v predsedniškem bazenu. Vir slike: AFP.
Protestniki se kopajo v predsedniškem bazenu. Vir slike: AFP.

Pred krizo je Šrilanka z 22 milijoni prebivalcev veljala za zgled med revnejšimi državami, saj je hitro napredovala. V 70. letih prejšnjega stoletja so svoje gospodarstvo odprli za tuj kapital, kar je spodbudilo rast srednjega razreda, ki je kmalu zaživel dokaj udobno življenje. V gospodarstvu je Šrilanka, glede na število prebivalcev, kmalu prehitela marsikatero drugo državo v regiji.

»Šrilanka bi se krizi lahko izognila«

Kje se je torej zalomilo? Težave so se začele že več let nazaj kot posledica vrste političnih odločitev, ki so se izkazale za napačne, ter nekaterih pojavov, na katere pa vlada ni mogla vplivati. Vse to se je nadaljevalo z izčrpanimi rezervami tujih valut, brez katerih pa si Šrilanka ni mogla privoščiti uvoza nujnih življenjskih potrebščin.

Leta 2019 je predsednik Rajapaksa v svoji predvolilni kampanji obljubil, da se bo Šrilanka v roku 10 let v celoti preusmerila na ekološko kmetijstvo. V lanskem letu je vlada to obljubo začela izpolnjevati tako, da je uvedla državno prepoved uvoza in uporabe sintetičnih gnojil in pesticidov ter 2 milijona kmetov prisilila v ekološko pridelavo.

V samo prvih šestih mesecih je domača proizvodnja riža padla za 20 odstotkov. Šrilanka je bila prisiljena uvoziti riž v vrednosti 450 milijonov ameriških dolarjev, kljub temu, da je bila prej z rižem že dolgo samooskrbna. Domače cene riža so narasle za približno 50 odstotkov, prepoved pa je opustošila tudi pridelek čajevca, s tem pa njegov izvoz in vir tuje valute, kar naj bi povzročilo gospodarsko škodo v višini 425 milijonov dolarjev.

Pridelava čajevca predstavlja velik del kmetijstva na Šrilanki, ki zaposluje ogromno prebivalcev. Vir slike: AFP.
Pridelava čajevca predstavlja velik del kmetijstva na Šrilanki, ki zaposluje ogromno prebivalcev. Vir slike: AFP.

Do novembra 2021 je vlada delno odpravila prepoved uvoza in uporabe umetnih gnojil za ključne pridelke, kot so čajevec, kavčuk in kokos. Letos so zaradi protestov in inflacije prepoved za te pridelke dokončno ukinili.

Leta 2019 so se oblasti odločile tudi za obsežne davčne reforme. Vlada je znižala davek na dodano vrednost (DDV) s 15 odstotkov na 8 odstotkov ter odpravila še sedem drugih davkov. Finančni minister je maja razkril, da je Šrilanka v letih 2020 in 2021 s tem izgubila približno milijon davkoplačevalcev.

Po uradnih ocenah so devizne rezerve Šrilanke padle z 8.864 milijonov dolarjev junija 2019 na 2.361 milijonov dolarjev januarja 2022.

Pandemija covida-19 marca 2020 je težave Šrilanke samo še poglobila, saj se je pritok turistov skupaj s tujimi valutami praktično ustavil. Dolgotrajni lockdowni, ki jih je uvedla vlada, so po besedah finančnega ministra gospodarstvu preprečili, da bi doseglo prvotno pričakovan zagon, ki naj bi bil posledica znižanja davkov.

Kot pa je za BBC povedal guverner centralne banke v Šrilanki, bi se lahko država izognila katastrofi, če bi pravočasno poiskala pomoč pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Vlada je namreč mesece odlagala pogovore in pogajanja s predstavniki IMF.

Indija je letos svoji sosedi pomagala s posojili v višini 3,5 milijarde dolarjev, vendar je najboljše upanje Šrilanke za preobrat pomoč s strani IMF. Prejšnji mesec so oblasti sporočile, da bi država potrebovala vsaj 5 milijard dolarjev.

»Če bi se prej odločili, da gremo k IMF, če bi začeli postopek poravnave dolga eno leto prej, bi lahko obvladali situacijo brez tovrstnega trpljenja v državi,« je dodal guverner.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice