Podrazličice omikrona povečujejo število covid primerov, hospitalizacij in smrti po vsem svetu

V zadnjih nekaj mesecih smo na koronavirus kar pozabili, saj so bili vsi ukrepi odpravljeni, število okužb pa je bilo minimalno. Kot kaže, pa je virus spet močno udaril in to v času, ko smo to najmanj pričakovali.
V torek je bilo v Sloveniji potrjenih 1.845 okužb s koronavirusom, ob tem pa je bilo opravljenih 629 PCR in 5.936 antigenskih testiranj. Iz ministrstva za zdravje so sporočili, da je bilo na ta dan zaradi covida-19 na navadnih oddelkih hospitaliziranih 55 bolnikov, na intenzivnih pa osem. Umrl je en bolnik, pri katerem so potrdili okužbo.
Skupaj je bilo v torek hospitaliziranih 205 bolnikov s potrjeno okužbo, kar pomeni tudi tiste, ki so v bolnici zaradi drugih težav, imajo pa potrjeno okužbo. To je 39 več kot dan pred tem. Na intenzivnih oddelkih je ta bila številka nespremenjena in sicer 15.

Povečalo se je sedemdnevno povprečje potrjenih primerov covida-19, ki je v torek znašalo 1.362, kar je 54 več kot dan prej. Višje je tudi število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh, ki znaša 787, kar je 38 več kot dan prej.
Slovenija pa pri naraščajočih številka ni izjema. »Novi valovi virusa ponovno dokazujejo, da [pandemije] covida-19 še zdaleč ni konec,« je v torek povedal generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus. »Medtem ko virus pritiska na nas, ga moramo mi potisniti nazaj. Smo v veliko boljšem položaju kot na začetku pandemije.«
Ghebreyesus je orisal medsebojno povezane izzive, ki jih predstavlja virus, kot so podrazličice omikrona BA.4 in BA.5, ki še naprej povzročata valove novih primerov, hospitalizacij in smrti po vsem svetu.
Opozoril je, da so se nadzor in ukrepi, kot je na primer testiranje, zmanjšali, zato je vse težje oceniti vpliv variant covida na prenos okužb, njihove značilnosti in učinkovitost ukrepov.
Ghebreyesus je spomnil tudi, da se diagnostika, zdravljenje in cepiva ne uporabljajo učinkovito. »Virus se prosto širi in države bremena bolezni na podlagi svojih zmogljivosti ne obvladujejo učinkovito, tako v smislu hospitalizacij za akutne primere kot vse večjega števila ljudi s stanjem po preboleli bolezni, ki se pogosto imenuje dolgi covid,« je dodal direktor.
Vodja WHO je prepričan, da ukrepi, ki so preprečili okužbe, hospitalizacije in smrti, niso samoumevni in da moramo še naprej uporabljati maske, intenzivnejše prezračevanje ter protokole testiranja in zdravljenja.

»Načrtovanje strategij in boj proti covidu-19 morata iti z roko v roki tudi s cepljenjem proti smrtonosnim boleznim, kot so ošpice, pljučnica in diareja,« je poudaril Ghebreyesus. »Ne gre za vprašanje ali/ali, mogoče je narediti oboje.«
V petek je direktor WHO za izredne razmere, Michael Ryan, povedal, da se je število primerov virusa po svetu v zadnjih dveh tednih povečalo za 30 odstotkov. Za širjenje sta odgovorni prej omenjeni podrazličici BA.4 in BA.5, poleg tega pa je k temu pripomogla tudi odprava ukrepov v večini držav, ki so pred tem omejevali koronavirus, je povedal.
Kaj pa opičje koze?
Glede opičjih koz je generalni direktor WHO povedal, da je trenutno aktivnih 9.200 primerov v 63 državah. Naslednji teden se bo ponovno sestal odbor za nujne primere, da bi preučil trende, dosedanji uspeh ukrepov in naslednje korake v boju proti izbruhu.
Medtem WHO še naprej usklajuje izmenjavo cepiv ter se zavzema za raziskave in razvoj. »Znova poudarjam, da si moramo prizadevati za zaustavitev nadaljnjega prenosa in svetovati vladam, naj uvedejo sledenje stikom, da bi izsledili in zajezili virus ter pomagali ljudem do izolacije,« je poudaril Ghebreyesus.