Razsoljevanje vode: rešitev za sušna obdobja ali problem?
Suša postaja vedno večji problem tudi v našem koščku sveta, saj se v Primorski regiji in predvsem v Italiji že mesece spopadajo s pomanjkanjem padavin. Sušne razmere so tako hude, da je italijanska vlada prejšnji teden razglasila izredne razmere za večji del severne Italije.
»Iz študij o podnebnih spremembah vemo, da so v zadnjih desetletjih severne regije ob Alpah med zimami vse bolj suhe ter da je tudi spomladi manj dežja, medtem ko so temperature višje,« je povedal Massimiliano Pasqui, strokovnjak za podnebne spremembe pri italijanskem Nacionalnem raziskovalnem svetu. »Letos smo prišli do situacije, ko so se ti trije elementi združili in tako povzročili to ekstremno sušo.«
Strokovnjaki že leta opozarjajo na to, da zmanjkuje zalog pitne oziroma sladke vode, letos pa je tudi v obliki dežja ni nič kaj dosti. Tako rekoč pred nosom pa ležijo ogromne količine vode, pri kateri je edina težava ta, da je slana. S primerno infrastrukturo pa jo lahko spremenimo v visokokakovostno pitno vodo.
Razsoljevanje oziroma desalinizacija pomeni, da iz morske vode ali somornice (mešanice sladke in slane vode) odstranimo sol in druge minerale ter jo tako naredimo primerno za pitje in uporabo v kmetijske namene.
Obstajata dva glavna načina, kako lahko to storimo. Prva tehnika vključuje vretje, ki vodo spremeni v paro, sol pa izloči. Po drugi strani pa lahko morsko vodo spustimo skozi posebne filtre, ki zajamejo sol, vodo pa spustijo skozi. Ta način je modernejši, imenujemo pa ga reverzna osmoza. Oba načina pa porabita zelo veliko energije.
»Razsoljevanje je lahko trajnosten način za obnovitev našega vodnega kroga,« so pred dvema letoma zapisali avtorji študije, ki jo je podprla Evropska komisija in ki se zavzema za širšo uporabo te tehnologije po vsem svetu v sodelovanju s prizadevanji za zmanjšanje njegovega vpliva na okolje. »Razsoljevanje lahko ne samo zmanjša črpanje sladke vode, ampak tudi zagotovi neto presežek vode in tako pomaga ohraniti in obnoviti ekosisteme, odvisne od sladke vode.«
Voda, pridobljena na takšen način, je popolnoma varna za pitje. V objektih za razsoljevanje navadno vodi dodajo minerale, s katerimi dosežejo tisti okus, ki smo ga vajeni pri vodi iz pipe. Razsoljevanje se že desetletja uporablja v delih sveta, bogatih z energijo in revnih s sladko vodo. Približno polovica svetovne proizvodnje je skoncentrirana na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki.
Obrat za razsoljevanje Sorek, ki se nahaja v bližini Tel Aviva v Izraelu, je začel delovati oktobra 2013 z zmogljivostjo procesiranja morske vode 624.000 kubičnih metrov na dan, zaradi česar je največji obrat za razsoljevanje morske vode na svetu. Pravzaprav večina pitne vode v Izraelu prihaja prav iz obratov za razsoljevanje.
Tudi v sami Italiji so prepoznali potrebo po razsoljevanju vode. Cristiano Fini, predsednik podjetja Cia-Agricoltori, je na primer vlado pozval, naj poskrbi za potrebno infrastrukturo.
Po poročanju izraelskega medija The Times of Israel, je bila nedavno na obisku v Izraelu delegacija italijanskih podjetij za oskrbo z vodo, katere namen je bil poiskati partnerstva na področju vodnih tehnologij, vključno z razsoljevanjem.
Skoraj predobro, da bi bilo res
Na žalost pa tudi tehnologija razsoljevanja ni tako dobra, kot izgleda na prvi pogled. Kot že omenjeno, je za ta proces potrebna ogromna količina energije. Razsoljevanje lahko poveča odvisnost od fosilnih goriv, poveča emisije toplogrednih plinov in poslabša podnebne spremembe, če se za proizvodnjo sladke vode ne uporabljajo obnovljivi viri energije.
Poleg tega lahko črpanje slane vode iz morij in oceanov pomeni nevarnost za ribe in druga živa bitja, ki se lahko ujamejo v cevi. V ta namen obrati znižajo tok in vodo črpajo počasneje, cevi pa v morje položijo tako, da ne predstavljajo nevarnosti.
Ob razsoljevanju nastanejo tudi »odpadki« v obliki slanice, ki lahko ob nepravilnem odlaganju nazaj v morje prav tako pomeni nevarnost tako za morsko življenje kot kakovost vode. Slanica, ki nastane ob pridobivanju sladke vode, namreč vsebuje nevarno visoko koncentracijo soli in drugih mineralov.
»Negativne učinke razsoljevanja je mogoče učinkovito nadzorovati,« so ob tem prepričani avtorji raziskave. »Energetsko učinkovit proces razsoljevanja je pripravljen za izkoriščanje obnovljivih virov energije na vse bolj konkurenčne načine, tako da postane ogljično nevtralen. Odlaganje slanice pa vpliva na morske ekosisteme samo na lokalni ravni in ustrezna zasnova odtokov lahko zmanjša vplive z redčenjem.«
Kaj pa cena?
Vsa ta dodatna infrastruktura, tehnologija in procesi pa pripeljejo tudi do višje cene. Proces reverzne osmoze je drag, ker zahteva veliko električne energije za potiskanje vode skozi filter. Drago je tudi prečiščevanje vode in zamenjava filtrov. Raziskovalci sicer upajo, da bi lahko izboljšani membranski materiali na filtrih ta proces pocenili.
Napredek v tehnologiji reverzne osmoze je že zdaj stroške razsoljevanja približal drugim procesom pridobivanja vode. Pred leti je razsoljena voda stala okrog 2,5 ameriških dolarjev za kubični meter, danes pa je cena padla pod en dolar.
Pravzaprav so leta 2019 na Bližjem vzhodu in v Severni Afriki za en kubični meter razsoljene vode plačevali po 0,40 dolarja, je za Global Water Intelligence zapisal Christopher Gasson. Zaradi dejavnikov, ki dvigujejo cene po vsem svetu, pa se je cena za zdaj dvignila na 0,50 dolarja.
Pri velikih obratih stroški energije predstavljajo 30-40 odstotkov skupne cene vode, oprema in konstrukcija pa približno četrtino. Servisiranje dolga predstavlja okoli 10-15 odstotkov, ostalo pa predstavljajo operativni stroški.
Powered by Contextual Related Posts
