Naprej na vsebino

Cene zemeljskega plina bodo regulirane, vendar: ali ga bo sploh dovolj?

Vlada RS je na včerajšnji seji izdala Uredbo o določitvi cen plina iz plinskega sistema. S to uredbo so za eno leto navzgor omejene najvišje dovoljene maloprodajne cene plina za zaščitene odjemalce.

Kdo so pravzaprav zaščiteni odjemalci? »Zaščiteni odjemalci so v prvi vrsti gospodinjski odjemalci in skupni gospodinjski odjemalci ter osnovne socialne službe, to so izvajalci zdravstvene dejavnosti z nastanitvenimi prostori (bolnišnice), dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva (javni domovi za starejše) in zapori. Med zaščitene odjemalce po zakonodaji nenazadnje sodijo tudi mali poslovni odjemalci, ki imajo letno porabo manjšo od 100.000 kWh,« je v sporočilu za javnost pojasnila vlada.

Od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023 bodo tako za gospodinjstva in za skupne gospodinjske odjemalce najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,07300 €/kWh (brez DDV), za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe pa 0,07900 €/kWh (brez DDV).

Vlada bo poleg regulacije tarifnih postavk sprejela še dodatne ukrepe za znižanje računa zaščitenih kategorij, to sta ohranitev 50 odstotkov znižane stopnje trošarin in znižana stopnja DDV na 9,5 % (znižanje z 22 %). DDV naj bi se sicer po napovedih vlade znižal za vse energente, poleg elektrike in zemeljskega plina tudi za kurilno olje, lesno biomaso in podobno. V pripravi pa so tudi energetski dodatki za socialno šibkejše.

Zemeljski plin v Sloveniji bo od 1. septembra naprej za eno leto imel regulirano ceno. Vir slike: Shutterstock.
Zemeljski plin v Sloveniji bo od 1. septembra naprej za eno leto imel regulirano ceno. Vir slike: Shutterstock.

Koliko bodo prihranila gospodinjstva?

»Na letni ravni bo tako povprečni gospodinjski odjemalec, ki odjema plin pri cenejših dobaviteljih, prihranil od 90 do 130 evrov ali okoli 10 odstotkov, tisti, ki pa imajo sklenjene pogodbe z dražjimi dobavitelji, pa od 170 do 675 evrov ali od 13 do 37 odstotkov.

Povprečni odjemalec socialne službe, ki ima sklenjeno pogodbo s cenejšim dobaviteljem, bo na letni ravni prihranil do 1.390 evrov ali do 11 odstotkov, tisti s pogodbami pri srednje dražjih dobaviteljih do 8.710 evrov ali do 44 odstotkov, in tisti, ki imajo pogodbe z najdražjimi dobavitelji pa do 13.590 evrov letno kar je tudi do 55 odstotkov.

Povprečni mali poslovni odjemalci, ki imajo sklenjene pogodbe s cenejšimi dobavitelji, bodo medtem na letni prihranili od 205 do 313 evrov ali 10 odstotkov, vsi mali poslovni odjemalci s pogodbami pri dražjih dobaviteljih pa od od 350 do 1.420 evrov ali 11 do 34 odstotkov na leto,« so sporočili z vlade.

Po podatkih Statističnega urada Slovenije (SURS) je bila sicer povprečna cena zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v prvem četrtletju leta 2022 0,068 EUR/kWh, kar je bilo za 16 odstotkov več kot v četrtem četrtletju 2021. Povprečna cena zemeljskega plina za negospodinjske odjemalce brez davka na dodano vrednost pa je v prvem četrtletju leta 2022 znašala 0,060 EUR/kWh (brez DDV).

Bo preskrba s plinom zadostna?

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je na včerajšnji novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen vsem državam članicam EU priporočila, naj porabo plina do naslednje pomladi (do marca) zmanjšajo za 15 odstotkov. Evropska komisija se je za ta ukrep odločila, ker obstaja velika verjetnost, da Rusija povsem prekine dobavo plina Evropski uniji.

Ursula von der Leyen vsem državam članicam EU priporočila, naj porabo plina do naslednje pomladi (do marca) zmanjšajo za 15 odstotkov. Dokaz o varčevanju bo pogoj za pridobitev solidarnostne pomoči. Vir slike: Stephanie Lecocq/EPA.
Ursula von der Leyen vsem državam članicam EU priporočila, naj porabo plina do naslednje pomladi (do marca) zmanjšajo za 15 odstotkov. Dokaz o varčevanju bo pogoj za pridobitev solidarnostne pomoči. Vir slike: Stephanie Lecocq/EPA.

Teh 15 odstotkov sicer predstavlja 45 milijard kubičnih metrov plina, kar je malo manj kot tretjina plina, ki ga je v lanskem letu dobavila Rusija.

Države članice bodo morale v Bruselj poslati nacionalne energetske načrte. Načrte bodo morale posodabljati vsaka dva meseca, dokaz, da so zmanjšale lastno porabo, pa bo pogoj za pridobitev solidarnostne pomoči.

Vlada je zato pozvala podjetje Plinovodi, naj skupaj z uvozniki zemeljskega plina in infrastrukturnim ministrstvom pripravi akcijski načrt z različnimi scenariji, kako bi lahko do leta 2025 opustili rabo zemeljskega plina ruskega izvora.

A časa najverjetneje nimamo do 2025. Radiatorji bodo najverjetneje pozimi ne glede na vse topli, čeprav morda za kako stopinjo manj zaradi varčevalnih ukrepov. Več skrbi pa imajo v gospodarstvu, saj so nekatere panoge v industriji popolnoma odvisne od zemeljskega plina. Med največjimi odjemalci zemeljskega plina v Sloveniji je industrija jekla.

Agencija za energijo je prejšnji teden razglasila prvo stopnjo krize, v kateri dobavitelji industrijo obveščajo, da bi se lahko razmere še zaostrovale. Druga stopnja krize bi pomenila pozivanje k zmanjšanemu odjemu, tretja stopnja krize pa pomeni zapiranje merilnih mest na terenu – ali enostavno povedano – odklop od sistema. V primeru, da bi do tega prišlo, bo marsikdo ostal brez delovnega mesta in posledično plače. V tem primeru pa bo tudi regulirana cena plina še vedno previsoka – in bodo hladni tudi radiatorji.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice