Eno leto po potrditvi Načrtov za okrevanje in odpornost
Svet Evropske unije je pred enim letom, 28. julija 2021, potrdil paket načrtov za okrevanje in odpornost (NOO), med njimi tudi slovenskega. Evropska komisija je znesek nepovratnih sredstev, ki ga lahko iz mehanizma za okrevanje in odpornost (RRF) prejme posamezna država članica, začasno opredelila v začetku leta 2021 na podlagi jesenske gospodarske napovedi iz leta 2020. Na tej osnovi je bila Slovenija upravičena do 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev.
Konec letošnjega junija je Evropska komisija objavila nove izračune, ki upoštevajo podatke Evropskega statističnega urada o bruto domačem proizvodu za leti 2020 in 2021. Po tem izračunu Sloveniji zaradi ugodnih gospodarskih rezultatov pripada 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev RRF. Skoraj tretjina izračunanega zneska, ki ga v sklopu mehanizma prejme država, je odvisna od višine BDP. Države s slabšimi ekonomskimi kazalci so upravičene do več sredstev, tiste z boljšimi pa do manj. Iz spodnje tabele je razvidno, da bo šest držav članic upravičenih do več nepovratnih sredstev, in sicer Češka, Nemčija, Španija, Italija, Avstrija in Portugalska, medtem ko vsem ostalim pripadajo nižji zneski kot pred enim letom.
Slovenski načrt za okrevanje in odpornost (NOO) predvideva številne ukrepe za zeleni in digitalni prehod: podporo obnovljivim virom energije, krožnemu gospodarstvu ter energetskim obnovam javnih stavb, razvijanje trajnostne mobilnosti, digitalizacijo javne uprave in gospodarstva. Poleg tega vključuje posebno podporo sektorjem, pomembnim za razvoj Slovenije, kot so podjetniški sektor in višanje produktivnosti, raziskave in razvoj ter turizem. Velik poudarek je tudi na krepitvi odpornosti zdravstvenega sistema, vzpostavitvi sistema dolgotrajne oskrbe, prenove šolskih in študijskih programov s krepitvijo digitalnih in zelenih veščin ter reševanju stanovanjske problematike.
Do sedaj je bilo v okviru NOO objavljenih trinajst razpisov, na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za kulturo: https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/?status=*&titleref=&type=&tag%5B%5D=642&year=0&nrOfItems=20, odprti pa so trenutno štirje (za izgradnjo poslovnih con, spodbujanje večje predelave lesa, ter manjše vodovodne in kanalizacijske sisteme): https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/?status=ongoing&titleref=&type=&tag%5B%5D=642&year=0&nrOfItems=20.
Za pridobitev sredstev je pomembno, da se NOO izvaja skladno z zastavljeno časovnico, ki jo je potrdila Evropska komisija. Pogoj, da država pridobi sredstva iz RRF, so izvedene reforme, h katerim so se države zavezale. Reforma na področju dolgotrajne oskrbe se žal že premika iz letošnjega leta v naslednja, kar je zaskrbljujoče. S tem se ogroža absorpcija EU sredstev in kar je še bolj pomembno, priprava sistemskih rešitev za vse bolj naraščajočo starejšo populacijo, ki potrebuje pomoč v vsakdanjem življenju, se odmika v prihodnost. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da so uradniki na ministrstvih, ki so operativno pripravljali NOO in veljajo za strokovne, še vedno tam, le da sedaj z istim peresom očitno pišejo drugo zgodbo. Takšno ravnanje z davkoplačevalskim denarjem je nedopustno. Še bolj pa to, da posledice čutijo tisti, ki oskrbo potrebujejo danes.
