Svet EU je soglasno formalno potrdil slovenski Načrt za okrevanje in odpornost. Zdaj je čas za akcijo!

Epidemija Covida-19 je globoko zaznamovala vsa področja našega življenja in prinesla številne spremembe. Na področju evropskih sredstev so te vsekakor pozitivne. Za okrevanje in krepitev odpornosti so namreč države članice dobile na razpolago dodatna sredstva za izvedbo vsebinsko povezanih reform in naložb. Hkrati so morale proučiti dosedanje ukrepe kohezijske politike in denar preusmeriti v tista področja, ki bodo zagotovila blaženje zdravstvenih in gospodarsko-socialnih posledic epidemije v naslednjih letih.
Preberite tudi:
Štirje glavni stebri evropskih sredstev
Evropska sredstva tako danes delimo v štiri glavne stebre, ki si logično sledijo tudi po dinamiki porabe:
- Večletni finančni okvir 2014-2020; zaključek: 31. 12. 2023;
- Pobuda ReactEU; zaključek: 31. 12. 2023;
- Načrt za okrevanje in odpornost; zaključek: 31. 12. 2026;
- Večletni finančni okvir 2021-2027; zaključek: 31. 12. 2029;
Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nastajal od poletja 2020 in je bil konec aprila med prvimi trinajstimi posredovan v formalno ocenjevanje na Evropsko komisijo. Ta ga je pozitivno ocenila 1. julija, 28. julija pa ga je soglasno formalno potrdil tudi Svet EU.
Potrditev ključnega razvojnega dokumenta v državi je zmaga ene od najzahtevnejših etap na poti okrevanja in krepitve odpornosti slovenske družbe. Kot vedno ob prelomnih trenutkih, smo bili tudi ob pripravi tega dokumenta sposobni stopiti skupaj. Rezultat je jasna vizija in strategija razvoja naše države v digitalno in zeleno prihodnost. Časa za oddih ni veliko. Dobro sodelovanje med ministrstvi in potencialnimi izvajalci projektov, tako na državni kot na lokalni ravni, bo treba še dodatno okrepiti in spodbujati skozi celotno obdobje izvajanja. Le tako bodo pravočasno pripravljene in izvedene reforme ter kakovostne naložbe, ki bodo prispevale k okrevanju in odpornosti.
Mehanizem za okrevanje in odpornost je težak 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov posojil
Slovenija bo nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov posojil iz Mehanizma za okrevanje in odpornost usmerila v zeleni prehod, digitalno preobrazbo, podporo gospodarstvu, raziskave in razvoj, izobraževanje, zdravstvo, socialno varnost in stanovanjsko politiko. Za doseganje podnebnih ciljev je v NOO predvidenih 42,45 odstotka sredstev oziroma za nekaj manj kot 1,054 milijarde evrov naložb. Za digitalne cilje bo Slovenija namenila 21,46 odstotka sredstev oziroma 532,8 milijona evrov.
S ciljem doseganja teritorialne, ekonomske in socialne kohezije ter multipliciranja učinkov načrtovanih ukrepov je vzporedno s procesom priprave NOO teklo tudi programiranje sredstev večletnega finančnega okvira 2021–2027 (VFO 2021-27). Skladno z načelom komplementarnosti je treba zagotoviti sinergije in razmejitve ukrepov, ki jih bo podprl Mehanizem za okrevanje in odpornost ter na drugi strani sredstva kohezijske politike. Proces programiranja bo zaključen predvidoma konec letošnjega leta. Po potrditvi strateških dokumentov s strani Evropske komisije, torej Partnerskega sporazuma in Programa, bi lahko z izvajanjem začeli v drugi polovici prihodnjega leta.
Dovolite mi, da ta prispevek zaključim z naslednjo mislijo: naša domovina Slovenija letos praznuje častitljivih 30 let in od začetka julija že drugič predseduje Svetu EU. Zato me še toliko bolj veseli in sem izjemno ponosna, da zlasti s pomočjo evropskih sredstev in medsebojnim sodelovanjem izvajamo številne razvojne projekte širom Slovenije. Uspešna zgodba, ki vliva veliko optimizma tudi za prihodnost!

Vir slike: Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
NOO ter povzetek načrtovanih reform in naložb sta objavljena na spletni strani EU-skladi. Na tej spletni strani bomo sproti objavljali tudi dokumente v okviru VFO 2021-27. Vabljeni k spremljanju!