Svetovna zdravstvena organizacija razglasila izredne razmere – brez soglasja članov strokovnega odbora

Opičje koze so se na naslovnicah pojavile maja letos, ko so o primerih okužb poročali iz veliko držav, kjer bolezen ni endemična in se širi. Pred nekaj dnevi je Svetovna zdravstvena organizacij (SZO) že drugič v dveh letih razglasila globalne izredne razmere. Prvič je bil koronavirus, tokrat pa so opičje koze.
Generalni direktor SZO, Tedros Adhanom Ghebreyesus, je v soboto preglasoval odbor svetovalcev za izredne razmere, ki se od junija niso uspelo dogovoriti, ali so opičje koze dovolj nevarne za razglasitev izrednih razmer mednarodnega pomena.
»Imamo izbruh, ki se je hitro razširil po vsem svetu z novimi načini prenosa, o katerem premalo razumemo in izpolnjuje merila [za izredne razmere na področju javnega zdravja],« je na konferenci povedal Tedros. To naj bi bilo tudi prvič, da se je generalni direktor »odločil po svoje« in razglasil izredne razmere brez soglasja odbora.

»Vem, da to ni bil lahek ali preprost proces in da obstajajo različna mnenja med člani odbora,« je priznal. Člane odbora je pri odločitvi zadržalo predvsem dejstvo, da je globalna ocena tveganja pri opičjih kozah od 23. junija ostala nespremenjena. Od takrat se je sicer število primerov povečalo za kar petkrat.
Poleg tega je največje breme izbruha skoncentrirano v 12 državah v Evropi in Ameriki, pri čemer trenutno ni znakov eksponentnega povečanja števila primerov, so zapisali v poročilu. V nekaterih državah je opaziti celo znake stabilizacije oziroma upadajoče trende. Sama resnost bolezni pa naj bi bila nizka.
»Čeprav razglašam izredne razmere za javno zdravje mednarodnega pomena, je to trenutno izbruh, ki je skoncentriran med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, zlasti tistimi z več spolnimi partnerji,« je še razložil Tedros. »To pomeni, da je to izbruh, ki ga je mogoče ustaviti s pravimi strategijami v pravih skupinah.«
Razglasitev izrednih razmer sama po sebi sicer predstavlja zgolj nasvet vladam po svetu, da sprejmejo ukrepe za zajezitev izbruhov. Lahko se zgodi, da se države odločijo za odziv, ki bi pomenil vlaganje sredstev v obvladovanje virusa, nabavo cepiv in uvedbo zdravljenj. Podobno, kot smo nedavno videli pri koronavirusu.

Trenutni podatki SZO kažejo, da je bilo v 75 državah potrjenih približno 16.000 primerov okužb z opičjimi kozami ter pet smrti. Najnovejša država na seznamu je Japonska, kjer so v ponedeljek potrdili prvi primer in to le nekaj ur po tistem, ko je vlada sklicala sestanek, na katerem so se dogovarjali glede zbiranja informacij, priprave na testiranje in sprejema bolnikov.
Opičje koze so tako postale sedma grožnja svetovnemu javnemu zdravju. Tak status imata v tem trenutku še dve drugi bolezni in sicer covid-19 ter otroška paraliza.
Vendar pa so nekateri svetovni zdravstveni strokovnjaki že po razglasitvi pandemije koronavirusa kritizirali merila Svetovne zdravstvene organizacije za razglasitev izrednih razmer kot nepregledna in nedosledna.
V tej raziskavi je bilo pregledanih 66 izjav odbora SZO za izredne razmere glede izbruhov influence tipa A, bližnjevzhodnega respiratornega sindroma, otroške paralize, virusne bolezni ebole, zike, rumene mrzlice in covida-19.
Želeli so ugotoviti, katera od treh meril Mednarodnih zdravstvenih predpisov so bila predstavljena pri utemeljitvi odbora glede razglasitve izrednih razmer in katera terminologija je bila uporabljena za razlago.
Kot so zapisali v poročilu, da je bila razlaga meril pogosto nejasna in nedosledno uporabljena. Člani odbora v veliko primerih niso opisali ali utemeljili, katera merila so bila izpolnjena za razglasitev takšnih razmer.
»Prizadevanje za večjo doslednost in preglednost utemeljitev odbora bi koristilo prihodnjim razpravam ter zagotovilo več razumevanja in podpore za postopek,« so svetovali raziskovalci.