Skip to content

Prihaja recesija: zaskrbljujoče napovedi svetovnih gospodarskih gibanj

Mednarodni denarni sklad (IMF) je včeraj, 26. julija, objavil novelirane napovedi makroekonomskih gibanj za leti 2022 in 2023. Rast se je zaustavila v treh največjih svetovnih gospodarstvih – v ZDA, na Kitajskem in v območju evra – s pomembnimi posledicami za globalne obete. Inflacija predstavlja veliko skrb.

Okrevanju po pandemiji leta 2021 je leta 2022 sledil vse bolj mračni razvoj dogodkov zaradi ruske invazije na Ukrajino. Svetovna proizvodnja se je v drugem četrtletju tega leta skrčila zaradi recesije na Kitajskem in v Rusiji, medtem ko je poraba potrošnikov v ZDA presegla pričakovanja. Svetovno gospodarstvo, ki ga je že oslabila pandemija, je prizadelo več pretresov, in sicer:

  • višja inflacija po vsem svetu od pričakovane, zlasti v ZDA in večjih evropskih gospodarstvih, kar je sprožilo zaostrene finančne pogoje,
  • upočasnitev gospodarske aktivnosti na Kitajskem, ki je hujša od pričakovane, kar je posledica  izbruhov covida-19 in lockdown-ov ter
  • negativne posledice vojne v Ukrajini, ki je povzročila svetovni skok cen hrane in energije, zaradi česar so centralne banke močno zvišale obrestne mere.

Rast se bo v prihodnjih dveh letih precej upočasnila

Osnovna napoved je, da se bo rast upočasnila z lanskih 6,1 odstotka na 3,2 odstotka v letu 2022 in 2,9 odstotka v letu 2023, kar je 0,4 in 0,7 odstotne točke manj kot v napovedih gibanj svetovnega gospodarstva aprila 2022. Nižja rast v začetku tega leta, zmanjšana kupna moč gospodinjstev in strožja denarna politika so povzročili popravek letošnje rasti navzdol za 1,4 odstotne točke v ZDA. Na Kitajskem so nadaljnji lockdown-i in poglabljanje nepremičninske krize privedli do znižanja rasti za 1,1 odstotne točke z velikimi globalnimi posledicami. Je pa to najnižja gospodarska rast na Kitajskem v zadnjih štirih desetletjih. V Evropi pa je občutno znižanje napovedi posledica vojne v Ukrajini in strožje denarne politike.

Svetovna inflacija je bila popravljena navzgor zaradi naraščajočih cen hrane in energentov ter dolgotrajnih neravnovesij med ponudbo in povpraševanjem in naj bi letos dosegla 6,6 odstotka v razvitih gospodarstvih in 9,5 odstotka v gospodarstvih v razvoju. Leta 2023 naj bi zaradi dezinflacijske denarne politike svetovno gospodarstvo zraslo le za 2,9 odstotka. V kolikor pride še do dodatnih uresničitev največjih tveganj (npr. zaustavitev evropskega uvoza plina iz Rusije; ponovni izbruhi covida-19; naraščajoče cene hrane in energije, ki bi lahko povzročile obsežno nezanesljivo preskrbo s hrano in socialne nemire, lakoto ipd.) lahko inflacija še naraste (stagflacija) in svetovna rast upade na približno 2,6 odstotka oziroma 2,0 odstotka v letih 2022 oziroma 2023. Od leta 1970 je bila po navedbah IMF svetovna gospodarska rast počasnejša le petkrat. Po tem scenariju bi tako ZDA kot evroobmočje prihodnje leto doživele skoraj ničelno rast z negativnimi posledicami za preostali svet.

Inflacija. Napovedi gospodarske rasti. Vir slike: IMF.
Napovedi gospodarske rasti. Vir slike: IMF.

Ukrotitev inflacije bi morala biti prva prednostna naloga oblikovalcev politik

Zaradi naraščajočih cen, ki še naprej znižujejo življenjski standard ljudi po vsem svetu, bi morala biti v tem trenutku ukrotitev inflacije prva prednostna naloga oblikovalcev politik. Strožja denarna politika bo neizogibno povzročila realne gospodarske stroške, vendar bi jih odlašanje le še poslabšalo. Ciljno usmerjena fiskalna podpora lahko pomaga ublažiti vpliv na najbolj ranljive skupine prebivalstva, toda glede na obremenitve državnih proračunov zaradi pandemije in potrebe po splošni dezinflacijski makroekonomski politiki bo treba takšne politike izravnati s povišanimi davki ali nižjo javno porabo.

Ukrepi za omilitev visokih cen energije in hrane bi se morali osredotočiti na najbolj prizadete, ne da bi izkrivljali cene. Izziv je tudi zagotavljanje finančne stabilnosti ob višjih stroških izposojanja denarja, zmanjšanih kreditnih tokovih, močnejšem dolarju in šibkejši rasti. In ker se pandemija nadaljuje, se je treba z ustreznimi ukrepi zaščititi pred prihodnjimi različicami. Nenazadnje, blažitev podnebnih sprememb še naprej zahteva nujne večstranske ukrepe za omejitev emisij in povečanje naložb za pospešitev zelenega prehoda.

Obeti so se torej od aprila močno poslabšali. Svet se bo morda kmalu znašel na robu svetovne recesije, le dve leti po zadnji, meni glavni ekonomist pri IMF Pierre-Olivier Gourinchas. Obeti zagotovo niso dobri in če se bodo temne napovedi uresničile, bo svetovno gospodarstvo doživelo enega največjih zlomov v zadnjih 50 letih.

Celotna publikacija IMF je dostopna na naslednji spletni strani: https://www.imf.org/en/Publications/WEO/Issues/2022/07/26/world-economic-outlook-update-july-2022

Zapis nemškega finančnega ministra Christiana Lindnerja na Twitterju. Vir slike: posnetek zaslona Twitter.
Zapis nemškega finančnega ministra Christiana Lindnerja na Twitterju. Vir slike: posnetek zaslona Twitter.

Nemški finančni minister Christian Lindner je na Twitterju zapisal: »Zavora na zadolževanje je postavljena. Delovati moramo v okvirih, ki jih določa Ustava. Ker samo trdne državne finance, nobena kreditna politika in zmanjšana državna poraba, pomagajo v boju proti inflaciji.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ladijske družbe na svoje križarke vabijo zaposlene, ki delajo na daljavo

Tisti, ki svoje službene obveznosti lahko opravljajo na daljavo, imajo več različnih možnosti, ko pride do izbire kraja za opravljanje dela.

Prijava na e-novice