Naprej na vsebino

Svetovna banka: kako upravljati z gnojili, da bi se izognili dolgotrajni krizi s hrano?

Indeks cen gnojil, ki ga vodi Svetovna banka, se je v primerjavi z začetkom tega leta povečal za skoraj 15 odstotkov. Glede na obdobje pred dvema letoma pa so se cene več kot potrojile.

Zadnji tedni so sicer prinesli nekaj olajšanja, saj so cene v Evropi in ZDA nekoliko padle, čeprav ostajajo še vedno krepko nad povprečjem.

Gnojila v Evropi so se v povprečju na mesečni ravni pocenila za 0,9 odstotka. Pri tem izstopajo gnojila z diamonijevim fosfatom, ki so se pocenila za 7 odstotkov, gnojila s trojnim superfosfatom, ki so se pocenila za 9,8 odstotka ter gnojilo Urea, katerega cena se je spustila za 2,5 odstotka. Gnojila s fosfatno kamnino so se medtem podražila za 12,7 odstotka, cene kalijevega klorida pa so ostale približno iste.

Kaj pa ZDA? Po podatkih ameriških prodajalcev, ki jih je anketiralo raziskovalno podjetje DTN, so povprečne maloprodajne cene gnojil četrti teden junija 2022 večinoma zabeležile padec. Ta trend je v ZDA prisoten že pet tednov.

Cene gnojil so skokovito narasle in še naprej ostajajo volatilne. Vir slike: Svetovna banka.
Cene gnojil so skokovito narasle in še naprej ostajajo volatilne. Vir slike: Svetovna banka.

Urea je bila v primerjavi s prejšnjim mesecem nižja za 11 odstotkov. Dušikovo gnojilo je imelo povprečno ceno 867 ameriških dolarjev na tono. Pod 900 dolarjev na tono je to gnojilo padlo prvič po zadnjem tednu februarja 2022, ko je bila cena 887 dolarjev.

Povprečna maloprodajna cena brezvodnega amonijaka je bila v četrtem tednu junija 1466 dolarjev na tono, kar je 63 dolarjev manj kot maja. Vseeno je to gnojilo še vedno približno dvakrat dražje kot lani v tem času.

Ob najhujši svetovni prehranski krizi v zadnjem desetletju so cene gnojil skokovito narasle in ostajajo še naprej volatilne. To resno ogroža prehransko varnost, opozarja Svetovna banka.

Doslej je vojna v Ukrajini najbolj prizadela države, ki uvažajo pšenico in koruzo. Toda številne države, vključno z nekaterimi večjimi izvoznicami hrane, so uvoznice gnojil. Vztrajno visoke cene gnojil se lahko razširijo na poljščine, vključno z rižem, glavnim proizvodom, ki še ni doživel povišanj cen zaradi vojne.

»Ukrepati moramo zdaj, da naredimo gnojila bolj dostopna in cenovno ugodna in se tako izognemo podaljševanju prehranske krize,« je zapisal Juergen Voegele, podpredsednik Svetovne banke za trajnostni razvoj.

Visoki stroški, motnje v dobavi in trgovinske omejitve so vzrok za nedavni skok cen gnojil. Vir slike: Cropaia.
Visoki stroški, motnje v dobavi in trgovinske omejitve so vzrok za nedavni skok cen gnojil. Vir slike: Cropaia.

Visoki stroški, motnje v dobavi in trgovinske omejitve so vzrok za nedavni skok cen gnojil. Cene zemeljskega plina so začele naraščati lansko jesen, ko so se napetosti med Rusijo in Ukrajino stopnjevale, kar je povzročilo obsežno zmanjšanje proizvodnje amonijaka, ki je pomemben sestavni del gnojil na osnovi dušika. Podobno je na Kitajskem naraščajoča cena premoga, glavne surovine za tamkajšnjo proizvodnjo amonijaka, prisilila tovarne gnojil v zmanjšanje proizvodnje.

Svetovna banka je tudi naštela nekaj ukrepov, s katerimi bi lahko preprečili zmanjšanje pridelkov hrane zaradi visokih cen gnojil.

Najprej bi morale države odpraviti trgovinske omejitve oziroma prepovedi izvoza gnojil. Takšne omejitve situacijo samo slabšajo, saj ostanejo gnojila izven dosega revnejših držav, ki se soočajo z najvišjo stopnjo negotovosti preskrbe s hrano.

Na začetku meseca junija je bilo v 86 državah aktivnih 310 trgovinskih ukrepov, ki so vplivali na hrano in gnojila. Skoraj 40 odstotkov teh ukrepov je na tak ali drugačen način omejevalo izvoz. To število se zdaj približuje ravni, ki je od svetovne prehranske krize v letih 2008 do 2012 nismo poznali.

Drugič: uporaba gnojil mora biti učinkovitejša. Svetovna banka državam svetuje, da kmetom zagotovi ustrezne spodbude, ki ne vodijo k prekomerni uporabi gnojil. Učinkovitost uporabe dušika se na primer na splošno giblje med 30 in 50 odstotki. Strokovni svet Evropske unije za dušik (EUNEP) pa medtem priporoča približno 90-odstotno učinkovitost uporabe dušika.

Uporaba gnojil mora biti učinkovitejša. Vir slike: Richentek.
Uporaba gnojil mora biti učinkovitejša. Vir slike: Richentek.

Subvencije, ki spodbujajo prekomerno uporabo gnojil, spodbujajo tudi potratnost. Še huje, to ima uničujoče posledice za okolje in podnebne spremembe, menijo pri Svetovni banki.

Učinkovitejša uporaba gnojil lahko pripomore k večji razpoložljivi zalogi, zlasti v državah, ki jih najbolj potrebujejo. Bogate države porabijo 100 kilogramov gnojil na hektar, kar je skoraj dvakrat več kot države v razvoju. Najmanj porabijo v podsaharski Afriki, okoli 15 kilogramov na hektar.

Nenazadnje pa so potrebni tudi vložki v inovacije, da se razvijejo najboljše prakse in novejše tehnologije, ki bodo pomagale povečati proizvodnjo glede na kilogram porabljenega gnojila.

Vlagati je potrebno tudi v zdravje tal, da bo učinkovitost gnojil višja. Precizno kmetijstvo je en primer takšnih izboljšanih tehnologij, ki so že na voljo. Gre za pristop k upravljanju kmetije, ki uporablja informacijsko tehnologijo (IT), da pridelki in tla prejmejo točno tisto, kar potrebujejo za optimalno zdravje in produktivnost.

Tako imenovana fertigacija je še en inovativen pristop, ki združuje gnojenje z namakanjem z uporabo gnojil v izmerjenih količinah, ki jih določajo senzorji. Toda mogoče je še veliko več in z inovacijami je treba zagotoviti čim manjše izgube in uporabo prave količine gnojil, ki so potrebna za določeno rastlino na določeni stopnji rasti.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice