GZS opozarja: Predlagana davčna reforma bi ohromila gospodarsko rast
Ministrstvo za finance je 1. avgusta poslalo v kratkotrajno javno obravnavo in medresorsko usklajevanje predloge sprememb štirih davčnih zakonov, med njimi tudi zakona o dohodnini. Spremembe, ki med drugim predvidevajo zaustavitev zviševanja splošne olajšave ter vrnitev obdavčitve najvišjih plač in najemnin na prejšnje ravni, naj bi stopile v veljavo s 1. januarjem 2023.
Preberite tudi:
Ponovno opozorilo Sloveniji: davki na plače so previsoki, starostna meja za upokojitev pa prenizka
Na predloge se je danes odzvala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki se je opredelila predvsem do predlaganih sprememb v Zakonu o dohodnini (ZDoh-2), ki imajo pomemben vpliv na gospodarstvo. Medtem, ko GZS meni, da so nekatere rešitve dobre (med drugim dvig dodatne splošne olajšave ter olajšave za mlade), predlogom, ki zajemajo nižanje splošne davčne olajšave, povečano davčno stopnjo v najvišjem dohodninskem razredu ter povečano obdavčitev nagrade iz naslova poslovne uspešnosti, nasprotuje. Pri GZS so oblikovali tudi predloge rešitev.
Obdavčitev fizičnih oseb vpliva na to, koliko prebivalstvo troši
GZS je opozorila, da se spremembe na področju dohodnine sicer »neposredno ne dotikajo gospodarstva oz. podjetij, saj je neto prejemek zaposlenega in obdavčitev njegovega premoženja stvar okoliščin posameznika«, kljub temu pa močno vplivajo na gospodarstvo, saj je od tega odvisna kupna moč prebivalstva. Poleg tega obdavčitev fizičnih oseb vpliva tudi na zahteve do delodajalca glede bruto dohodkov, kar vpliva na stroške dela – višji stroški dela pa posledično pomenijo slabšo mednarodno konkurenčnost ter na to, kakšne odločitve sprejemajo pri upravljanju premoženja. »Obdavčitev vpliva tudi na to, katere oblika dela se prebivalstvo poslužuje,« so dodali.
GZS zato predlaga razbremenitev rednih delovnih razmerij, kar bi hkrati naslovilo tudi problem odliva izobraženih državljanov Slovenije v tujino. Obdavčitev dela v Sloveniji je višja kot v državah OECD, še posebej na segmentu višjih dohodkov, zato GZS poziva k uvedbi razvojne kapice.
V GZS menijo, da je predlog dviga dodatne splošne olajšave na 15.000 EUR pozitiven in dejansko naslavlja nadpovprečne izzive draginje pri posameznikih na nizko plačanih delovnih mestih. Dvig olajšave za mlade pa vidijo kot enega od vzvodov za spodbujanje prehoda mladih v delovna razmerja. »Namesto dveh višin za dve starostni obdobji, predlagamo enotno posebno olajšavo za vse mlade do 29. leta v višini 1.000 EUR,« so zapisali.
Splošna obremenitev plač se bo znižala manj, kot bi se, če bi ostal v veljavi predlog Janševe vlade, kar posledično pomeni manjšo rast potrošnje. Odprava avtomatske indeksacije višin olajšav pa bo efektivno obremenila obdavčitev vseh plač, tudi najnižjih, saj bo prirast plač kot posledica inflacije v letu 2022 zaradi tega bolj obdavčen. Zato na GZS-ju predlagajo, da se indeksacija davčnih osnov samodejno izvede, če je inflacija v predhodnem letu do dvoodstotna, če je od dvo- do štiriodstotna, velja 90-odstotna indeksacija, pri inflaciji nad štirimi odstotki pa 80-odstotna.
Visoke obdavčitve višjih dohodkov zavirajo konkurenčnost gospodarstva
»Predloga, da se davčna stopnja v najvišjem, 5. dohodninskem razredu poveča ter da se ponovno spremeni davčna obravnava nagrade iz naslova poslovne uspešnosti, vidimo kot korak nazaj pri zagotavljanju konkurenčnih pogojev pri zaposlovanju visoko usposobljenih strokovnjakov s primerljivimi evropskimi gospodarstvi,« so zapisali in pojasnili, da sta ta ukrepa usmerjena v zelo ozek segment višje plačanih delovnih mest, ki v Sloveniji ustvarjajo dodano vrednost. Visoko specializirani strokovnjaki bodo tudi zaradi tega še pogosteje uhajali v tujino.
Po drugi strani GZS ocenjuje, da so spremembe v sistemu normiranih odhodkov premalo korenite, kar posledično pomeni, da so te oblike zaposlitve bolj privlačne, kar ima zaradi potencialnega odliva iz zaposlenosti negativne sistemske učinke za gospodarstvo – pomanjkanje delovne sile je že tako ali tako veliko.
Dvig obdavčitev najemov bo prizadel prejemnike povprečnih dohodkov
V GZS ocenjujejo, da bo ponoven dvig stopnje dohodnine pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem prizadel tudi prebivalstvo s podpovprečnimi dohodki, hkrati pa bo povečal naklonjenost dela posameznikov za oddajanje svojih nepremičnin na sivem trgu.
GZS se prav tako ne strinja z obdavčevanjem izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe kot dividend. Dosedanja rešitev je po mnenju GZS predstavljala priložnost za krepitev delavskega lastništva v Sloveniji in ohranitev lastništva podjetij v rokah domačih lastnikov. V kolikor pa je uvedba obdavčitve lastnih deležev nujna, naj se omeji na 10 odstotkov – toliko namreč lahko znaša odstotek lastnih delnic pri delniških družbah, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. Kar bi presegalo navedeni prag, pa bi se obdavčilo kot dividenda.
Powered by Contextual Related Posts
