Skip to content

Zdaj protestirajo kmetje, če njim ne bo uspelo, bomo protestiral vsi – zaradi visokih cen hrane

Ambiciozni cilji, ki si jih je zastavila Evropska unija in nekatere druge države, ki same sebe klasificirajo kot bolj razvite, sami po sebi ne bodo dovolj. Redukcije gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, dušikovega oksida itd. le v delu sveta matere Zemlje ne bo rešila. Pod še strožjimi pogoji bo del sveta pridelal manj hrane, kar bo pomenilo le, da je bomo več uvozili iz tretjih držav, kjer omejitev pri pridelavi ni. Sredstva uporabljena tam in dodatno še dolgi prevozi, ki so vse prej kot brezogljični, bodo še naprej tanjšali ozonski plašč, mi, potrošniki, pa bomo vse to drago plačevali.

Kmetje na Nizozemskem protestirajo že več kot mesec dni

Protesti kmetov na Nizozemskem, o katerih smo že poročali, še vedno trajajo. Razlog za že več kot mesec dni trajajoče proteste so načrti nizozemske vlade za zmanjšanje izpustov dušikovega oksida. Da bi dosegli ambiciozne cilje mora Nizozemska do leta 2030 zmanjšati izpuste dušikovega oksida za 70 odstotkov v večini pokrajin, v samih naravnih rezervatih (območje Nature) je predvideno celo 95-odstotno zmanjšanje. Za kmete pa to pomen, da bi morali črede goveda zmanjšati za 30 odstotkov.

Že dober mesec dni nizozemski kmetje v znak nestrinjanja zapirajo ceste, blokirajo dovoz hrane v distribucijske centre, na avtoceste so zvozili tone gnoja, zaradi neuspešnih pogajanj z vlado pa obljubljajo, da najhujši protesti šele prihajajo. Kmetje imajo vedno večjo podporo tudi v splošni javnosti. V izraz podpore se na ulice podaja vedno več ljudi.

Protestirajo tudi kmetje v Italiji (s sloganom Nismo sužnji, kmetje smo!) in Nemčiji.

Kaj se dogaja v Kanadi?

Za razliko od Nizozemske, kjer protestirajo predvsem govedorejci, so v Kanadi v zrak skočili poljedelci. Kanadska ministrica za kmetijstvo in prehrano Marie-Claude Bibeau je lani oznanila, da želijo do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov, povezane z gnojili, za 30 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2020.

Nekateri kmetje in člani kmetijske industrije menijo, da bo izredno težko zmanjšati emisije pod sedanjo raven brez zmanjševanja obdelovalnih površin, saj so kanadski kmetje že sedaj zelo učinkoviti in preudarni pri uporabi gnojil. Opozarjajo tudi, da bo manjša uporaba gnojil povzročila tudi manjšo pridelavo in to v času, ko so pod velikih pritiskom, da naj zapolnijo vrzel na trgu z žitom, ki jo je povzročila vojna v Ukrajini.

Kanadska vlada, na drugi strani, ostaja sicer neomajna pri zastavljenih ciljih, so se pa pripravljeni pogovarjati. Do konca avgusta bodo tako na vladi opravili posvete z zainteresiranimi deležniki, na katerih bodo poskušali začrtati pot, kako te cilje doseči. Medtem ko se kanadska vlada posvetuje z zainteresiranimi stranmi, je nizozemska vlada dala oblastem provinc eno leto časa, da ugotovijo, kako bodo izvedli obvezna zmanjšanja. Kmetje v Kanadi pa opozarjajo, da v kolikor pogajanja z vlado ne bodo obrodila sadov, bodo protestirali tako kot njihovi kolegi na Nizozemskem.

Protestirajo tudi srbski kmetje

Medtem, ko kmetje v »jedrnoevropskih« državah protestirajo za ohranitev pravice do kmetovanja in pridelave hrane, kmetje v Srbiji protestirajo zaradi visokih cen goriva in nizkih odkupnih cen. To je že četrti tovrstni protest v Srbiji letos. Kmetje od kmetijskega ministrstva poleg nižjih cen goriva zahtevajo tudi višjo odkupno ceno sončnic. Poleg nizke odkupne cene kmete pesti tudi precej manjši pridelek, ki je posledica suše.

Že tri dni tako kmetje zapirajo ceste okoli večjih srbskih mest. Med drugim so blokirali most na Veliki Moravi in magistralno cesto, ki povezuje Požarevac z avtocesto E-75. V blokadi naj bi sodelovalo 200 traktorjev in kmetijskih strojev. Predstavniki Iniciative za preživetje kmetov so organizirali protestno vožnjo od Stare Pazove do Batajnice. Sinoči so kmetje s traktorji zablokirali ceste v Novem sadu in Vojvodini.

Od kmetijskega ministrstva pričakujejo hitro ukrepanje, sicer napovedujejo, da bodo proteste še zaostrili.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice