Naprej na vsebino

Razvojne prioritete za to desetletje: Več kohezijske pogače za trg dela, zaposlovanje in socialno vključevanje, manj za infrastrukturo, občine, podjetja in raziskovalne organizacije

V začetku avgusta so v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (v nadaljevanju: SVRK) na svojih družbenih omrežjih objavili novico, da so v Bruselj v pregled poslali posodobljen osnutek Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji (v nadaljevanju: Program). Zanimalo nas je v čem konkretno se ta verzija razlikuje od Programa, ki ga je minister Aleksander Jevšek prejel ob primopredaji od prejšnjega ministra Zvoneta Černača ter katere vsebine in koliko sredstev je v okviru Programa namenjenih za občine, mestne in vse ostale. Zato smo o tem povprašali SVRK in naredili kratko analizo – primerjavo Programa, verzija maj in avgust 2022.

Preberite tudi:

Padec Slovenije s 4. na 11. mesto pri absorpciji evropskih sredstev

Razvojne prioritete za programsko obdobje kohezijske politike 2021-2027

Za programsko obdobje 2021-2027 je v okviru kohezijske politike skupaj na voljo 3,2 milijarde evrov evropskih sredstev. Slovenija bo k temu prispevala 1,3 milijarde evrov iz državnega proračuna. Spodnja slika prikazuje porazdelitev evropskih sredstev po razvojnih prioritetah, o čemer so podrobno pisali tudi v časniku Finance v prispevku Kako bo Golobova vlada razdelila 4,5 milijarde evrov kohezijskega denarja.   

Razvojne prioritete (prednostne naloge) za programsko obdobje kohezijske politike 2021-2027. Vir: Osnutek Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, verzija avgust 2022.
Razvojne prioritete (prednostne naloge) za programsko obdobje kohezijske politike 2021-2027.
Vir: Osnutek Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, verzija avgust 2022.

Ključna sprememba v trenutnem osnutku Programa je znižanje deleža prenosa sredstev Evropskega socialnega sklada+ na Evropski sklad za regionalni razvoj (v nadaljevanju: ESRR) z 12,5 %, kar je bil izpogajan predlog prejšnje vlade, na 8,5 %, torej gre za razliko 28,9 milijonov evrov med obema verzijama Programov. To pomeni, da je več sredstev na področju trga dela, zaposlovanja in socialnega vključevanja, kot v prejšnji različici Programa. Sredstva ESRR so bila najbolj znižana na prednostni nalogi 6: Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela, prednostni nalogi 3: Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost in na prednostni nalogi 1: Inovacijska družba znanja (glej spodnjo tabelo). Poenostavljeno to pomeni manj sredstev za infrastrukturo in več za ‘mehke’ projekte. Lahko bi rekli: skladno s pričakovanji iz preteklosti, kljub temu, da področje zaposlovanja in sociale izdatno financira državni proračun za razliko od razvojnih projektov.

Tabela: Primerjava Programov – maj versus avgust 2022

Cilj politikePrednostna nalogaSkladRegijaZnesek (v evrih) maj 2022Znesek (v evrih) avgust 2022Razlika
CP 1PN 1ESRRZ248.651.669245.530.715-3.120.954
V488.598.736486.743.242-1.855.494
CP 1PN 2ESRRZ4.352.3324.221.500-130.832
V16.373.05716.129.440-243.617
CP 2PN 3ESRRZ101.505.79298.397.048-3.108.744
V366.265.668360.712.535-5.553.133
KS302.661.660302.921.367259.707
CP 2PN 4ESRRZ17.774.63517.227.257-547.378
V39.170.98438.577.100-593.884
CP 3PN 5ESRRZ000
V111.281.803109.594.577-1.687.226
KS415.530.953415.271.246-259.707
CP 4PN 6ESRRZ000
V44.347.15033.948.063-10.399.087
ESSZ95.597.14993.655.414-1.941.735
V307.754.246329.233.34121.479.095
CP 4PN 7ESRRZ000
V81.382.79880.140.049-1.242.749
ESSZ49.974.14954.136.1604.162.011
V153.738.581158.940.0805.201.499
CP 4PN 8ESRRZ000
V20.659.49020.349.913-309.577
CP 5PN 9ESRRZ18.267.33018.244.952-22.378
V70.054.72769.968.910-85.817
SPPPN 10SPPV258.724.543258.724.5430
Skupaj3.212.667.4523.212.667.4520

Viri:
Osnutek Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, maj 2022: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2022/06/Program-EKP-2021-27_SI_Razlicica-2.0_31.5.2022_popr.pdf
Osnutek Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, avgust 2022: https://evropskasredstva.si/app/uploads/2022/08/Program-EKP-2021-27_SI_Razlicica-3.0_1.8.2022.pdf
Opombe:
Manjše spremembe, ki so razvidne v novi različici Programa, so, kot navaja SVRK, skladne s komentarji Evropske komisije na posamezne specifične cilje ali ukrepe.
Cilji politik:
CP 1: Pametna Evropa
CP 2: Zelena Evropa
CP 3: Povezana Evropa
CP 4: Družbena Evropa
CP 5: Evropa, bližje državljanom
CP 6: Evropa za pravični prehod
Prednostne naloge:
PN 1: Inovacijska družba znanja
PN 2: Digitalna povezljivost
PN 3: Zelena preobrazba za podnebno nevtralnost
PN 4: Trajnostna urbana mobilnost
PN 5: Trajnostna (čez)regionalna mobilnost in povezljivost
PN 6: Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela
PN 7: Dolgotrajna oskrba in zdravje ter socialna vključenost
PN 8: Trajnostna turizem in kultura
PN 9: Trajnostni razvoj lokalnih območij
PN 10: Prestrukturiranje premogovnih regij
Kratice:
ESRR = Evropski sklad za regionalni razvoj
ESS+ = Evropski socialni sklad
KS = Kohezijski sklad
SPP = Sklad za pravični prehod
Z = zahod
V = vzhod

Program je treba formalno oddati na Evropsko komisijo do konca letošnjega septembra, prve razpise lahko pričakujemo leta 2023.

Kohezijska ovojnica 2021-2027 po posameznih skladih, v evrih. Vir: Osnutek Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, verzija avgust 2022.
Kratice:
ESRR = Evropski sklad za regionalni razvoj
ESS+ = Evropski socialni sklad
KS = Kohezijski sklad
SPP = Sklad za pravični prehod
Kohezijska ovojnica 2021-2027 po posameznih skladih, v evrih.
Vir: Osnutek Programa evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 v Sloveniji, verzija avgust 2022.
ESRR = Evropski sklad za regionalni razvoj
ESS+ = Evropski socialni sklad
KS = Kohezijski sklad
SPP = Sklad za pravični prehod

Glede razpoložljivih sredstev za občine so nam s SVRK odgovorili, da »so za mestne občine v zadnjem osnutku Programa predlagana sredstva v višini 126 milijonov evrov, višina sredstev slovenske udeležbe pa je v tem trenutku še predmet usklajevanja z regijami, resorji in Ministrstvom za finance. Ob tem je predlog SVRK, da se občinam v Kohezijski regiji Zahodna Slovenija, poleg 40 % udeležbe evropskih sredstev, nameni še 40 % slovenske udeležbe. Dogovor o razvoju regij (v nadaljevanju: DRR) je trenutno še v fazi usklajevanja in pri tem se, koliko je mogoče, skuša slediti predlogom regij. Trenutno je predlog v zadnjem osnutku Programu za sredstva DRR v višini 162 milijonov evrov«.

Na osnovi tega ugotavljamo, da je nova vlada predvidena evropska sredstva za občine precej znižala, za več kot tretjino, in jih preusmerila na ukrepe ministrstev. Očitno zaupanje, da je mogoče z denarjem dobro upravljati tudi na regionalni in lokalni ravni, še ni dozorelo. Prejšnja vlada je namreč za mestne občine preko mehanizma Celostnih teritorialnih naložb predvidela 130 milijonov evrov, za vse ostale občine pa preko mehanizma DRR 316 milijonov evrov. V zahodni kohezijski regiji bi se projekti po prejšnjem predlogu iz državnega proračuna sofinancirali glede na razvitost posamezne občine, kar pomeni, da bi manj razviti dobili več sredstev, bolj razviti pa manj.

Dobro bi bilo, da bi bil denar porabljen pravilno, transparentno in za stvari, ki so nujno potrebne in ustvarjajo dodano vrednost.  Vir slike: Pixabay.
Dobro bi bilo, da bi bil denar porabljen pravilno, transparentno in za stvari, ki so nujno potrebne in ustvarjajo dodano vrednost. Vir slike: Pixabay.

Ali je v prihodnje možno pričakovati optimizacijo sistema?

Na področju črpanja evropskih sredstev bi si v prihodnje želeli:

  • Vsaj letne načrte javnih razpisov. V tem trenutku v večini ministrstev ni natančnega letnega ali večletnega načrta razpisovanja sredstev in zato tudi ne informacij, kateri razpisi in kdaj bodo pripravljeni in objavljeni. Informacije o razpisovanju sredstev pogosto niso razumljive in niso dostopne vsem (obstaja problem transparentnosti in integritete). Roki za prijavo projektov so velikokrat prekratki. Trenutno je večinsko uveljavljena slaba praksa, da ministrstva nenapovedano objavljajo javne razpise, prijavitelji projektov pa imajo izjemno malo časa za pripravo in prijavo projektov. Na ta način, brez pravočasnih informacij, ni možno pripraviti kakovostnih projektov in delovati transparentno. Pravilno bi bilo, da bi ministrstva in druge javne institucije v novembru ali decembru tekočega leta objavili načrt javnih razpisov vsaj za naslednje leto, z jasno definiranimi vsebinami in roki za prijavo projektov. Deloma na tak način deluje, žal, le gospodarsko ministrstvo.
  • Digitalizacijo poslovanja na vseh področjih. Na področju črpanja evropskih sredstev bi morali biti za zgled centralizirani programi Evropske komisije, ki so veliko bolj enostavni, učinkoviti in transparentni.
  • Ažurno delo na nekaterih projektih. Minister za zdravje je na novinarski konferenci v začetku avgusta govoril o nizki realizaciji na nekaterih nujno potrebnih projektih v zdravstvu. Zaradi odmikanja realizacije Zakona o dolgotrajni oskrbi se bodo pojavile zamude pri projektih na področju socialnega varstva. Si to res lahko privoščimo?
  • Strokovne razprave o razvojni politiki. V te naj se glede na zaostrene razmere vključijo zlasti ugledni ekonomisti, gospodarstveniki in strokovnjaki z drugih področij in ne le posamezni predstavniki najbolj glasnih, podprtih in vidnih nevladnih organizacij. Nad tem, da bomo v Sloveniji naredili široko poenoten nabor nacionalnih razvojnih projektov, pa smo pravzaprav že obupali. Sosedom Hrvatom gre pri tem bistveno bolje. Njim ni problem investirati več kot 500 milijonov evrov v nacionalni projekt na skrajnem jugu Hrvaške. Pri nas se žal zdi, da je vse, kar je ‘nacionalnega’, še vedno le v centru Ljubljane.
  • Da bi bil denar porabljen pravilno, transparentno in za stvari, ki so nujno potrebne in ustvarjajo dodano vrednost. V preteklosti se je recimo z denarjem socialnega sklada financiralo tudi številne aktivnosti, ki niso nujne ali upravičene. Na primer od plač redno zaposlenih na zavodu za zaposlovanje in centrih za socialno delo do team buildingov za zaposlene v javnih podjetjih, ki si lahko te aktivnosti resnično plačajo sami. To je vsekakor praksa, ki si je v prihodnje ne želimo več, saj je denar davkoplačevalcev vse bolj dragocen in zahteva skrbno ravnanje.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice