Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu

»Beda ljubljanskih mesarjev in pekov«

»Ljubljanski mesarji in peki se, kakor znano, nahajajo v zelo slabih gmotnih razmerah,« je pred 100 leti pisal Slovenec. Vsled pomanjkanja živé ti sloji v hudi bedi in mnogo jih hira na jetiki.«

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu (Draginja je pred 100 leti še vedno pustošila po Sloveniji in drugod, tegobe prebivalstva pa je suša samo še otežila.)

Mestni magistrat je v tistem času sicer dovolil povišanje prodajne cene za kilogram kruha za nekaj kron, vendar pekom to ni veliko pomagalo. »Kakor se čuje, niso peki s tem zadovoljni ter so se združili z mesarji in prosili sedanje mogotce židovske demokratske stranke za dovolitev cvetličnega dne v korist v skrajni bedi se nahajajočih ljubljanskih pekov in mesarjev,« je zapisal avtor.

Stavka slovenskih rudarjev

Pred 100 leti je v Sloveniji med rudarji zavladala splošna stavka. »Kljub temu, da stavka rudarjev ni prišla nepričakovano, saj so delavci šest mesecev moledovali in prosili vsepovsod, vendar je na celokupno javnost napravila velik vtis,« je poročal Slovenec. »V največjem miru in redu poteka stavka. Niti en delavec ne dela, vsi so zapustili rudnik in so odločeni vstrajati do končne ugoditve njihovih zahtev, ki so naravnost nizke.«

Delavci v rudnikih so zahtevali priznanje »eksistenčnega minimuma«, ki ga je takrat določila vladna komisija. Poleg tega so zahtevali, da se jim prizna od 20 do 25 odstotkov izgube, ki jo je delavstvo utrpelo zaradi povišanih potrošniških cen živil in blaga. Cene so namreč poskočile za 49 odstotkov, plače pa so se povišale samo za 25. V zahtevah so omenili tudi visoke dobičke rudarske družbe, ki je med drugim povišala tudi cene izkopanega premoga.

Sipanje premoga v vagone. Vir slike: Ivan Kastelic, Kamra.
Sipanje premoga v vagone. Vir slike: Ivan Kastelic, Kamra.

Ob tem je avtor opozoril, da je javnost navadno do takrat razne stavke sprejela z nejevoljo in jih skoraj vedno že v začetku obsodilo kot »nepotrebne in da bi se dalo vse prav gotovo mirnim potom urediti«.

V primeru rudarjev pa je bilo drugače, saj je njihova stavka v javnosti naletela na odobravanje in simpatijo. »Vsi pošteni ljudje sočustvujejo z rudarji in se zgražajo nad brezsrčnostjo družbe in merodajnih faktorjev, ki puste umirati gladu in lakote na tisoče trpinov z njihovimi družinami vred,« je pisalo v časopisu.

Slovenec je omenil tudi časopis Jutro in to, kako so se tam postavili na stran kapitalistov. »Sicer ni nihče pričakoval, da bi se bankokratsko ‘Jutro’ zavzelo za uboge rudarje, vendar si ni mogel nihče predstavljati, da bo s tako silo branilo židovski velekapital,« je pisal Slovenec.

Kot primer so podali dejstvo, da so v Jutru plače rudarjev prikazali za še enkrat višje, kot so bile v resnici. Slovenec je v odgovor navedel realne dnevne in mesečne plače. Poleg tega so v Jutru vlado pozivali, naj proti rudarjem nastopi s silo.

Električna razsvetljava v Ljubljani

Časopis Slovenec je na mestni magistrat v Ljubljani naslovil vprašanje glede električnih žarnic. »Na sokolskem telovadišču v Tivoliju, na trgu Tabor, v restavraciji Zvezda in drugje« je namreč več večerov gorelo »na stotine in stotine električnih luči«.

Pri Slovencu pa so želeli vedeti, zakaj »če pride uboga para iz delavskih ali uradniških slojev v Mestni dom beračit za eno samo borno žarnico, je ne dobi, ker da ni zadosti električne moči. To uganko naj bi nam mestni magistrat blagohotno pojasnil.«

Izdelovanje električnih žarnic v letu 1920. Vir slike: Ameriška Nacionalna fundacija za ohranjanje filma.
Izdelovanje električnih žarnic v letu 1920. Vir slike: Ameriška Nacionalna fundacija za ohranjanje filma.

Cene v kavarnah

Cene v kavarnah so se v sredini avgusta pred 100 leti zvišale v razponu med 75 in 100 odstotki. Slovenec je pozval k premisleku o ustanovitvi ljudske kavarne, v katerih cene ne bi bile pretirano visoke oziroma javne čitalnice s časopisi, »kakršne poznajo v tistih deželah, v katerih kavaren po našem vzorcu ni«.

Ljubljanske kavarne so bile namreč v tistih časih predvsem kraj, kjer so ljudje lahko brezplačno dostopali do časopisov in revij. Za mnoge je bil to edini vir informacij. »S kulturnega vidika se mora obžalovati, ker so visoke cene v kavarnah odgnale že veliko inteligentnih proletarcev, kateri zdaj več ne berejo časopisov in revij, ker jih sami ne morejo naročiti. Sploh pa ljubljanske kavarne niti ne skrbe več za to, da bi naročale toliko revij in časopisov, kolikor so jih pred vojsko,« je pisal Slovenec.

Slovenec. Kavarna Zvezda v Ljubljani. Vir slike: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Kamra.
Kavarna Zvezda v Ljubljani. Vir slike: Zgodovinski arhiv Ljubljana, Kamra.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice