Slovenska ljudska pravljica: Vsem ljudem nikoli ne ustrežeš
Oče in sin sta šla prodat osla. A semenj je bil precej daleč od tiste vasi, zato pravi oče sinu: »Poslušaj, ti si še majhen, zlezi na osla, da ti bo laže!« In sin res zajaha osla in gresta naprej.
Še ena pripovedka za vas:
Prideta v prvo vas, na cesti so bili ljudje, pa zaslišita nekoga, da je rekel: »Poglejte, no, tistega otroka! Na oslu sedi, jaha, oče se pa zadaj vleče. Mali naj hodi, saj je še mlad!« Pravi oče: »Slišiš, sinko? Pojdi dol, boš malo hodil. Bom šel jaz na osla!«
Zamenjata, prideta v drugo vas, pa slišita spet: »Poglejte tistega dedca! Če se ni sam usedel na osla … Otrok naj pa zadaj teče!« »Si slišal?« je rekel oče. »Kaj zdaj?«
Nič, sta šla skozi tretjo vas, ampak tako, da sta gnala osla kar praznega. Ljudje pa spet: »Če nista ta dva bedaka! Osla ženeta, pa kar praznega! Vsaj eden bi ga jahal, če ne oba!« Oče gleda. »Dobro, kaj naj narediva? Najbolje, da ga res zajahava oba!«
Zlezeta na osla, gresta naprej, pa pravi spet nekdo: »Uboga živalca! Se vam nič ne smili? Saj komaj še gre!« Zdaj se oče ustavi in pogleda sina: »Tako je, sinko, vidiš, nič ni prav. Niti prazen osel, niti eden gor, niti dva gor, niti nič. Je zmeraj kaj narobe,« pravi, »ker – vsem ljudem nikoli ne ustrežeš.«
