Naprej na vsebino

Pred 100 leti v Slovencu

Moratorij Nemčiji odklonjen

Tako imenovana reparacijska komisija je zavrnila predlog, s katerim bi države, ki so skrbele za ureditev posledic prve svetovne vojne, Nemčiji dovolile odlog zapadlih obveznosti, je pred 100 leti poročal časopis Slovenec.

Preberite tudi:

Pred 100 leti v Slovencu Pred 100 leti so v Sloveniji stavkali rudarji, mesarji in peki so se komaj preživljali, cene v kavarnah pa so poskočile za skoraj še enkrat več.

Proti predlogu sta glasovali Francija in Belgija, v prid pa Anglija, medtem ko se je Italija vzdržala glasovanja. »Belgija je nato stavila posredovalen predlog, naj se dovoli Nemčiji, da plača reparacije v šestmesečnih zakladnih obveznicah v slučaju, da ne more plačati reparacij do konca leta v zlatu. Ta predlog je bil soglasno sprejet,« so še nadaljevali.

Dogodek v parku v Berlinu leta 1922. Vir slike: janwillemsen, Flickr.
Dogodek v parku v Berlinu leta 1922. Vir slike: janwillemsen, Flickr.

Mala antanta

Na dan 1. septembra 1922 sta ministrska predsednika dr. Beneš in Pašič podpisala pogodbo med Kraljevino SHS in Češkoslovaško republiko. To so bili tudi prvi osnutki male antante. »Kakor se čuje, ta pogodba ni sklenjena za daljšo dobo, ker se pričakuje še pristop novih držav v malo antanto,« je pisal Slovenec. Dogovorjeno je bilo tudi, da bo v takratnih sporih glede meje med Češkoslovaško in Poljsko posredovala jugoslovanska vlada.

Slovenec je povzel tudi vesti bolgarskih časopisov, ki so pisali o tem, da naj bi Češkoslovaška republika predlagala vstop Bolgarije v Malo antanto.

Pregled držav, ki so sestavljale zvezo Mala antanta. Vir slike: Wiki commons.
Pregled držav, ki so sestavljale zvezo Mala antanta. Vir slike: Wiki commons.

Časnik Echo de Bolgarie je med drugim komentiral, da so dobrodošli vsi poskusi združevanja z Bolgarijo. »Bolgarija si želi najtesnejših zvez z malo antanto, zlasti s češkoslovaško republiko. Kar se pa tiče vstopa Bolgarije v kakršnokoli politično kombinacijo, bi bili taki poizkusi prezgodnji.«

Mala antanta je bilo ime za zvezo Češkoslovaške republike, Kraljevine SHS in Romunije. Danes vemo, da se Bolgarija Mali antanti ni nikoli pridružila.

»Mi stojimo pred katastrofo!« in »Notranja politika nas bo uničila!«

Slovenec je opozoril tudi na to, kako se je v beograjskih časopisih pojavila »neke posebne vrste nervoznost«. Politične teme so namreč naenkrat »stopile v ozadje« in časopisi niso pisali o drugem kot o draginji, so razložili.

Kot najboljšo ponazoritev so navedli pisanje časnika Balkan: »Mi smo pred katastrofo! Vlada je dolžna, da pusti nepotrebna potovanja v Ljubljano na strani in da se takoj pretvori v vlado za rešitev domovine, in proklet naj bo, kdor ji ne pomaga,« je pisal Balkan.

Ena izmed izdaj časopisa Balkan. Vir slike: lekibg, Kupindo.
Ena izmed izdaj časopisa Balkan. Vir slike: lekibg, Kupindo.

»Tudi kralj je dolžan, da prekine svoje bivanje v Marijinih Lažnih in se vrne v prestolico. Njegovo letovanje v sedanjem položaju bi bilo zelo nepopularno. Torej proč z »Marienbadom«, proč z malo antanto! Če nas po krivdi vlade doleti katastrofa, nas cela mala antanta ne bo rešila! Srajca nam je bližja od suknje. Vlada naj takoj skliče parlament, da prepreči socialno katastrofo.«

Pod drugim naslovom, ki se je glasil »Notranja politika nas bo uničila!« pa so objavili izjave srbskega veletrgovca. »V tujini nas je lastna država popolnoma diskreditirala,« je povedal trgovec.

»Poslušajte, kaj misli o nas sir James iz Manchestra, eden največjih tamkajšnjih industrialcev. On pravi odkrito, da nas bo pokopala naša notranja politika in slaba uprava. Angleži dobro vedo, kaj se pri nas godi in največje tvrdke, ki so nam kreditirale še pred enim letom do 100 tisoč funtov brez vsako garancije, danes ne dajo blaga našim trgovcem niti proti plačilu v gotovini. To pomeni, da je naš kredit v Angliji popolnoma uničen. Nasprotno pa se Zagreb trgovsko dviga in dviga in to nas jezi.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice