V avgustu globalno cenejše vse skupine živil, najbolj pa rastlinska olja
Svetovne cene hrane so se v povprečju avgusta znižale za 1,9 odstotka in tako zabeležile že peti zaporedni mesečni padec. Indeks cen hrane, ki ga vodi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je prejšnji mesec znašal 138,0 točke, kar je 2,7 točke manj kot julija.
Kljub temu so cene hrane še vedno za 7,9 odstotka nad vrednostjo iz obdobja pred enim letom. V avgustu se je pocenilo vseh pet skupin živil, ki jim sledi FAO, najmanj so padle cene žit, najbolj pa rastlinskih olj.
Indeks cen žit je bil avgusta v povprečju nižji za 1,4 odstotka v primerjavi z julijem, a še vedno 11,4 odstotka višji kot avgusta 2021. Mednarodno se je pšenica pocenila za 5,1 odstotka, predvsem zaradi dobrih obetov glede pridelka v Kanadi, Združenih državah Amerike in Rusiji ter večje sezonske razpoložljivosti zaradi žetve na severni polobli. Cene je navzdol potisnila tudi ponovna vzpostavitev izvoza iz črnomorskih pristanišč v Ukrajini.
Svetovne cene koruze so se po drugi strani nekoliko okrepile. Koruza je bila za 1,5 odstotka dražja kot mesec pred tem, razlog pa tiči v nižjih obetih glede pridelka v Evropski uniji in ZDA zaradi vročega in suhega poletja. Izvozi iz Ukrajine pa so preprečili občutnejše dvige cen.
Ječmen se je pocenil za 3,8 odstotka, sirek pa za 3,4 odstotka. Indeks cen riža pa je medtem ostal nespremenjen.
Cene rastlinskih olj so se v povprečju znižale za 3,3 odstotka in tako tudi padle pod raven iz prejšnjega leta. Po podatkih FAO so se cene v tej skupini živil letos najbolj divje gibale. Nižje so kotirala predvsem palmovo, sončnično in repično olje, medtem ko se je sojino olje podražilo.
Povečan izvoz iz Indonezije zaradi nižjih izvoznih davkov ter sezonsko naraščajoča proizvodnja v jugovzhodni Aziji sta vplivala predvsem na cene palmovega olja, umirjeno svetovno povpraševanje pa je navzdol potisnilo cene sončničnega olja. Sojino olje se je podražilo zaradi skrbi glede vpliva neugodnih vremenskih razmer na pridelavo soje v ZDA.
Mlečni izdelki so se pocenili za okrogla 2 odstotka, vendar vseeno ostali za 23,5 odstotka dražji kot v istem obdobju lani. Manjše povpraševanje večine vodilnih uvoznikov je pocenilo maslo in mleko v prahu. Proizvodnja mleka se je medtem povečala na Novi Zelandiji, zmanjšala pa v več ključnih proizvodnih regijah, vključno z Zahodno Evropo in ZDA.
Nasprotno pa so se svetovne cene sira zvišale že deseti mesec zapored, kar je odraz stalnega svetovnega povpraševanja in močne notranje prodaje, zlasti v evropskih turističnih destinacijah.
Svetovne cene mesa so junija dosegle najvišjo stopnjo vseh časov, vendar od takrat počasi, a vztrajno padajo. Avgusta se je meso tako pocenilo za dodatnih 1,5 odstotka.
Perutninsko meso se je pocenilo zaradi nižjega uvoza vodilnih uvoznikov in nekoliko povečanih svetovnih zalog. Svetovne cene govejega mesa so padle zaradi šibkega domačega povpraševanja v nekaterih vodilnih državah izvoznicah ter povečanja izvoznih zalog.
Cene prašičjega mesa pa so narastle zaradi še vedno nizke ponudbe prašičev, pripravljenih za zakol, medtem ko so cene ovčjega mesa zmerno okrevale zaradi povečanega uvoznega povpraševanja iz nekaterih evropskih držav, kar je nadomestilo nižje nakupe s strani Kitajske.
Cene sladkorja so z 2,1-odstotnim padcem dosegle najnižjo raven od julija 2021. Padec je posledica dviga izvoznih omejitev v Indiji in cenejšega etanola v Braziliji, kar je s seboj prineslo pričakovanja o večji uporabi sladkornega trsa za proizvodnjo sladkorja.
Powered by Contextual Related Posts
