Svetovne cene hrane z največjim padcem po oktobru 2008
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je v petek predstavila najnovejše mesečno poročilo o gibanju cen hrane v juliju. Svetovne cene hrane so prejšnji mesec zabeležile že četrti zaporedni mesečni padec, ki pa je bil tudi najstrmejši po oktobru 2008.
Indeks cen hrane je julija tako v povprečju znašal 140,9 točke, kar je 13,3 točke oziroma 8,6 odstotka manj kot junija. Kljub temu je bil še vedno za 13,1 odstotka nad vrednostjo izpred enega leta.
Svetovne cene žit so se julija znižale za 11,5 odstotka, kljub temu pa so ostale za 16,6 odstotka višje kot v juliju 2021. Padec so doživela vsa žita, ki so zastopana v indeksu FAO.
Pšenica se je pocenila za 14,5 odstotka, predvsem zaradi dogovora med Ukrajino in Rusijo glede sprostitve izvoza iz večjih ukrajinskih črnomorskih pristanišč. Na cene je vplivala tudi sezonska razpoložljivost pridelka na severni polobli. Svetovne cene pšenice vseeno ostajajo za 24,8 odstotka višje kot lani.
Dogovor med Ukrajino in Rusijo je povzročil tudi 10,7-odstotni padec svetovnih cen koruze. V Argentini in Braziliji je žetev koruze napredovala hitreje kot lani, kar je samo še bolj pripomoglo k znižanju cen.
Pocenitve pšenice in koruze na trgih so vplivale tudi na znižane cene sirka, ki se je pocenil za 12,8 odstotka, in ječmena, ki se je pocenil za 12,6 odstotka. Julija so se od začetka leta tudi prvič znižale cene riža, na kar je vplivalo povpraševanje ter valutna gibanja v glavnih državah izvoznicah.
Indeks svetovnih cen rastlinskega olja je julija padel za kar 19,2 odstotka in s tem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih 10 mesecih. Močan padec je bil posledica znižanih cen palmovega, sojinega, repičnega in sončničnega olja.
Palmovo olje se je pocenilo predvsem zaradi obetov o obsežnem izvozu iz Indonezije, ki je svetovna država izvoznica. Svetovne cene sojinega in repičnega olja pa so se znižale zaradi dolgotrajno poslabšanega povpraševanja ter pričakovanih izdatnih pridelkov, sporočajo iz FAO.
V primeru sončničnega olja so mednarodne cene opazno padle zaradi umirjenega svetovnega uvoznega povpraševanja, kljub nadaljnji logistični negotovosti v črnomorski regiji. Nižje cene surove nafte so prav tako vplivale na nižje vrednosti rastlinskega olja.
Mlečnih izdelki so se pocenili za 2,5 odstotka in obstali na 25,4 odstotka višji vrednosti kot julija lani. Najstrmejši upad so doživele cene posnetega mleka v prahu, sledijo pa cene masla in polnomastnega mleka v prahu, kar je predvsem posledica šibkih tržnih aktivnosti v Evropi zaradi poletnih počitnic.
Poleg tega je bila večina kupcev s temi izdelki dobro založena, kar je skupaj s šibkim povpraševanjem s Kitajske in na splošno visokimi cenami mleka povzročilo dodaten upad povpraševanja. Svetovne cene sira so medtem ostale dokaj stabilne, saj je visoka stopnja notranje prodaje v evropskih turističnih destinacijah nadomestila šibkejše svetovno povpraševanje po uvozu.
Indeks cen mesa je julija padel za pol odstotne točke. Kljub temu, da je to proti drugim prehranskim skupinam zelo malo, vseeno pomeni prvi padec po šestih zaporednih mesečnih podražitvah.
Svetovne cene ovčjega mesa so padle zaradi povečanega izvoza iz Avstralije. Padle so tudi cene govejega mesa, kar je bila ponovno posledica povečane izvozne razpoložljivosti iz glavnih proizvodnih regij. Medtem je šibko uvozno povpraševanje ohranilo cene prašičjega mesa na približno enaki ravni. Perutninsko meso pa je ponovno podiralo rekordne, saj so cene dosegle najvišjo vrednost vseh časov.
Za 3,8 odstotka se je pocenil tudi sladkor in s tem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih petih mesecih. Na cene je vplival strah pred morebitnim nadaljnjim upočasnjevanjem gospodarstva, ki bi lahko pomenilo nižje povpraševanje. Za padec cen je kriva tudi oslabitev brazilskega reala glede na ameriški dolar ter nižje cene etanola, zaradi česar je bila proizvodnja sladkorja v Braziliji v prvi polovici julija večja od pričakovane.
K padcu svetovnih cen sladkorja v juliju so pripomogli tudi namigi o večjem izvozu iz Indije in ugodni proizvodni obeti za prihajajočo sezono. Nasprotno pa je zaskrbljenost zaradi vpliva dolgotrajnih vročih in suhih vremenskih razmer na potencial pridelka v Evropski uniji preprečila občutnejše znižanje cen.
Powered by Contextual Related Posts
