Naprej na vsebino

Dva projekta, ki bosta digitalizacijo pripeljala v slovensko Istro

V Bertokih, kraju blizu Kopra, je v ponedeljek potekala predstavitev projektov s področja pametnih vasi in pametnega kmetijstva v slovenski Istri, na kateri so govorili predvsem o projektih »Smart Agro Grape« in »Šmarje pametna vas«.

Predstavitve so se udeležili tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, ministrica Emilija Stojmenova Duh, pristojna za digitalno preobrazbo, ter državni sekretar Darij Krajčič.

Predstavniki LAS Istre (Lokalna akcijska skupina za območje občin Ankaran, Izola, Koper in Piran) in Fakultete za Elektrotehniko so predstavili projekta »Šmarje, pametna vas«, ki se osredotoča na digitalizacijo vasi in »Smart Agro Grape«, ki je usmerjen v pametne vinograde.

Ministrica Irena Šinko in drugi udeležci dogodka v pametnem vinogradu. Vir slike: Ministrstvo za kmetijstvo.
Ministrica Irena Šinko in drugi udeležci dogodka v pametnem vinogradu. Vir slike: Ministrstvo za kmetijstvo.

V okviru projekta pametne vasi se želi z uvajanjem naprednih informacijskih orodij izboljšati raven kakovosti življenja krajanov vseh generacij. Za ta namen je bila izdelana tudi strategija digitalnega razvoja vasi.

Aktivnosti lokalne skupnosti in partnerjev so potekale štiri leta, v tem času pa so identificirali potrebe, razvoj skupnih rešitev in uvajanje novih pristopov na področju digitalizacije podeželja.

Skupaj z deležniki so si vsi skupaj ogledali vas Šmarje, ki je primer uvajanja koncepta pametnih vasi na podeželju, so sporočili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in ministrica Emilija Stojmenova Duh, pristojna za digitalno preobrazbo, v vasi Šmarje. Vir slike: Ministrstvo za kmetijstvo.
Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko in ministrica Emilija Stojmenova Duh, pristojna za digitalno preobrazbo, v vasi Šmarje. Vir slike: Ministrstvo za kmetijstvo.

Šmarje pri Kopru so bile v letu 2020 umeščene na seznam izbranih pilotnih vasi v Sloveniji, v katerih je predvidena srednjeročna transformacija v pametne vasi. To pomeni, da se bodo v prihodnje izvajale aktivnosti in naložbe v izboljšanje infrastrukture, ki je vezana na digitalizacijo storitev in ponudbe v vasi, so razložili na spletni strani.

V Šmarjah nameravajo digitalizirati trženje lokalnih storitev in izdelkov, trajnostno mobilnost, informiranje krajanov o aktualnih zadevah, nudenje informacij za domače in tuje turiste ter druge storitve po želji prebivalcev.

»Uvajanje digitalnih tehnologij v podeželsko okolje je ena izmed ključnih razvojnih prioritet Evropske Unije in tudi Slovenije. S tem bomo Šmarje približali razvojnim trendom EU ter vzpostavili atraktivno okolje za mlade družine in prihodnje generacije, ki se digitalizaciji ne bodo mogli izogniti,« so še zapisali.

Kaj pa so to pametni vinogradi?

V nadaljevanju obiska je sledil ogled pilotnega projekta v vinogradu kmetije Kralj v Škocjanu. Sodobne tehnologije so bile v vinogradu vpeljane s pomočjo projekta »Smart Agro grape«. Kmetovalci lahko s pomočjo meteoroloških postaj lažje pravilno ocenijo razmere in pogoje v vinogradih.

Projekt EIP z akronimom »Smart Agro grape« se neposredno vključuje v koncept naprednega vinogradništva znanega kot »pametni vinogradi«. Glavna priložnost in izziv za vinogradnike v tem konceptu je pravilno oceniti razmere in pogoje v vinogradih z namenom določitve optimalnega časa in lokacije učinkovitega ukrepanja, ki vključuje predvsem oceno idealne količine potrebne vode, gnojil in sredstev za varstvo in zaščito trte, so na spletni strani zapisali pobudniki projekta.

S projektom pametnega kmetijstva nameravajo izboljšati pogoje pridelave grozdja. Vir slike: Smart Agro Grape.
S projektom pametnega kmetijstva nameravajo izboljšati pogoje pridelave grozdja. Vir slike: Smart Agro Grape.

Za optimizacijo upravljanja vinogradov je predviden razvoj digitalne platforme v oblaku, ki je namenjena zbiranju, obdelavi, modeliranju ter prikazu podatkov, in uporabniškega vmesnika za mobilne telefone za prikaz rezultatov in prognoz ter za vnos parametrov okoljskih opazovanj.

»S sodobnimi tehnologijami lahko zmanjšamo uporabo fitofarmacevtskih sredstev, kar je v tem času bistvenega pomena, saj gre tudi evropska uredba, ki je trenutno v predlogu zakonodaje, v smer zmanjševanja le teh. Tako lahko uporabljamo sredstva, ki so okolju bolj prijazna in v manjših količinah,« je na obisku medtem povedala ministrica Šinko.

Andrej Krmac, ki upravlja z eno izmed pilotnih kmetij, se strinja s ciljem zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev, omenil pa je tudi zmanjševanje lastnih stroškov. »Če se bo projekt nadaljeval, bodo postavili še številne druge meteorološke postaje po slovenski Istri in verjetno tudi drugod po Sloveniji,« je še dodal.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice