Skip to content

Dve konkretni e-poštni sporočili, ki dokazujeta, da je domišljija prevarantov brez meja

E-poštni nabiralniki so pogosta tarča prevarantov, ki želijo od nas pridobiti denar ali osebne podatke. Takšne prevare so stare skoraj toliko, kot je star sistem e-pošte. Prevaranti vsak dan pošljejo na milijarde takšnih sporočil, ki naj bi po nekaterih ocenah predstavljala skoraj polovico vseh poslanih e-poštnih sporočil.

Preberite tudi:

Bodite previdni pri spletni prodaji izdelkov, ki naj bi čudežno pozdravili različne bolezni

Eden od načinov, kako se lahko nepridipravi dokopljejo do našega e-poštnega naslova, je kupovanje e-poštnih seznamov, ki jim rečemo tudi e-mail liste. Ta tehnika sicer ne zagotavlja velikega uspeha, ker so storitve za masovno pošiljanje e-pošte, kot je na primer MailChimp, preko katerih se upravlja s seznami, zelo dobro poskrbele za varnost.

Bolj uspešni načini za pridobivanje e-poštnih naslovov vključujejo masovno zbiranje podatkov na spletnih straneh (angleško tudi e-mail harvesting), kjer hekerji sprožijo program, ki z veliko hitrostjo brska po spletu in išče e-poštne naslove, ki vključujejo simbol »@«.

Prevare. Vdorov, ki se končajo s krajo osebnih podatkov, je veliko več, kot si morda predstavljamo. Vir slike: haveibeenpwned.
Vdorov, ki se končajo s krajo osebnih podatkov, je veliko več, kot si morda predstavljamo. Vir slike: haveibeenpwned.

E-poštne naslove in druge osebne podatke lahko prevaranti pridobijo tudi med hekerskimi vdori. Kraji podatkov se ni uspelo izogniti niti največjim imenom v industriji, kot so na primer Facebook (Meta), Adobe in drugi. Ali so se tudi vaši podatki znašli med ukradenimi lahko zelo hitro preverite z iskalnikom na tej spletni strani. Sicer pa prevaranti nemalokrat postavijo tudi lažne spletne strani, ki morda obljubljajo sodelovanje v nagradni igri ali kaj brezplačnega v zameno za naš e-poštni naslov.

»Iz ameriške centralne banke vam sporočamo, da lahko izgubite 1,5 milijona dolarjev«

E-poštna sporočila, ki sicer v večini primerov pristanejo v rubriki vsiljene pošte, so si lahko zelo različna. Večina jih v angleščini, nekatera pa tudi v drugih jezikih ter pisavah, na primer v cirilici. Ponekod nas prevaranti prijazno in sladko nagovarjajo, drugje nas izsiljujejo in celo grozijo.

V nadaljevanju vam predstavljamo dve e-poštni sporočili, v katerih so se nepridipravi še posebej potrudili. Prvo se začne z naslovom »pošiljatelja«, ki naj bi v tem primeru bila ameriška centralna banka oziroma njena enota v mestu New York. Sporočilo je bilo poslano v angleškem jeziku.

»Spoštovani upravičenec do sredstev,« pisec naslovi prejemnika ter mu razloži, da sta na tisti dan zjutraj k njemu v pisarno prišle dve osebi s Floride v ZDA. »Njuni imeni sta James Smith in Thomas Wolfe in zelo sem presenečen, da sta ti dve osebi prišli k meni s pooblastilom, ki potrjuje, da sta vaša poslovna partnerja.«

V prevarantskih e-poštnih sporočili nas največkrat sprašujejo za denar ali osebne podatke. Vir slike: Scamwatch.
V prevarantskih e-poštnih sporočili nas največkrat sprašujejo za denar ali osebne podatke. Vir slike: Scamwatch.

»Zahtevata, da vaše ime odstranimo z bančnega računa in ga nadomestimo z njunima imenoma, s čimer bi postala zakonita lastnika 1,5 milijona ameriških dolarjev, saj ste vi hudo bolni v bolnišnici in ni nobenega upanja več, da bi preživeli,« je oseba, ki se je izdajala za uslužbenca ameriške centralne banke, zapisala v nadaljevanju.

Gospoda Smith in Wolfe naj bi tako zatrdila, da ju je poslal naslovnik e-poštnega sporočila ter da sta pripravljena poravnati pristojbino v višini 450 dolarjev, ki je potrebna za prenos lastništva milijonskega računa. Govora je bilo tudi o »podkupnini«.

»Vendar se zahvaljujem Bogu, da sem bogaboječ človek, ki vedno drži besedo, saj verjamem, da je dobro ime boljše od bogastva,« prejemnika pomiri pisec. »Težava« pa je v tem, da v kolikor se naslovnik v naslednjih 48 urah ne bo oglasil, bo ta domnevni uslužbenec bil primoran denar izplačati »poslovnima partnerjema«.

»Torej, če ste dobrega zdravja, se obrnite na nas in nam sporočite, kdaj boste lahko plačali zahtevano provizijo, da vam bomo lahko nemudoma nakazali denar, saj odlašanje s to transakcijo ne bo pomagalo, ampak bo povzročilo le še več zmede,« je zaključil pisec, ki se na koncu podpiše z imenom John C. William ter nazivom Direktor za odnose s strankami.

No, John C. William sicer res obstaja, vendar se kot predsednik in glavni izvršni direktor newyorške enote ameriške centralne banke s takimi zadevami najverjetneje ne ukvarja.

Nič več nigerijski princ, zdaj so nigerijski direktorji

Naslednji primer omenja državo, po kateri je na žalost tak tip prevare dobil celo svoje ime. Gre za Nigerijo in tako imenovano prevaro nigerijskega princa ali kar nigerijsko prevaro. V tem sporočilu je sicer princa zamenjal (ponovno) uslužbenec centralne banke.

»Sem gospod Chris Innocent (kar bi v prevodu pomenilo »nedolžen«), direktor oddelka mednarodnih poslovnih operacij v centralni banki Nigerije,« se predstavi pisec ter razloži, da je naslovnik eden od upravičencev do izplačila iz sklada nigerijske vlade in je izpolnil »vse zakonske zahteve v zvezi z izplačilom«.

»Upoštevajte tudi, da je nigerijska centralna banka edina finančna institucija, ki vam lahko izplača vaš denar, ni nobene druge finančne institucije v Afriki ali na svetu, ki bi lahko upravljala z vašim skladom za izplačilo oziroma podedovanje sredstev, razen nigerijske centralne banke,« še doda.

Prevare. Eden izmed tako imenovah nigerijskih princev je prihajal iz ZDA in je bil pred nekaj leti aretiran. Vir slike: SPD.
Eden izmed tako imenovah nigerijskih princev je prihajal iz ZDA in je bil pred nekaj leti aretiran. Vir slike: SPD.

Za kakšen znesek pa gre? »Po pregledu naših datotek o tujih upravičencih sem odkril znesek natečenih obresti v višini 3.330.000 ameriških dolarjev,« ki jih »uslužbenec« želi izplačati naslovniku preko bančne kartice, na katero je denar že naložil in je pripravljena na pošiljanje.

»Želim, da mi zaupate in prisežem na svojo čast, da vas ne bom nikoli razočaral, vendar mi morate po prejetju kartice poslati del denarja kot odškodnino,« je zapisal. Domnevni gospod Innocent je namreč razočaran nad svojo službo, ki jo je vestno opravljal 8 let, vendar v zameno nima ničesar za pokazati. »Zato je to priložnost, da svoji družini zagotovim svetlo prihodnost, saj je vlada zanemarila svoje odgovornosti.«

Poleg tega »uslužbenec« prosi naslovnika, naj informacij iz e-poštnega sporočila ne razkrije nikomur, saj bi lahko tako izgubil službo, ki pa bi jo rad do prejetja odškodnine obdržal.

Na koncu je naslovnik pozvan, naj v odgovoru pošlje svoje polno ime, poštni naslov »za dostavo kartico«, telefonsko številko in podatke o svojem poklicu.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice