Obdobje vročine in suše je mimo: kaj za seboj puščajo požari v Sloveniji in Evropi?
V prihodnjih dneh naj bi se ozračje ohladilo, kar pomeni, da bodo prostor v omarah spet zasedla toplejša oblačila. Letošnje poletje je bilo izredno vroče, česar so se še posebej razveselili tisti, ki v takem vremenu uživajo.
Vročina pa je s seboj prinesla tudi težave, med katerimi je najbolj izstopalo pomanjkanje vode, uničeni pridelki in nenazadnje tudi požari. V Sloveniji smo bili letos priča obsežnemu požaru, za katerega so hitro ugotovili, da je največji od osamosvojitve države. Rekorde je podrl tudi ogenj v Franciji.
Gozdni požari so letos v Evropski uniji skupaj požgali rekordnih 700.000 hektarjev površin, kar je največ od začetka beleženja. Podatki Evropskega informacijskega sistema o gozdnih požarih (EFFIS) kažejo, da je bila Španija najbolj prizadeta s skoraj 300.000 hektarji požganih površin. Sledijo Romunija (149.278), Portugalska (104.077), Francija (64.425) in Italija (52.966). V Sloveniji je skupaj zgorelo 4.388 hektarjev površin.
Samo število požarov se je v zadnjih letih prav tako močno povečalo, saj je bilo v Evropski uniji skupaj zabeleženih več kot 2.500 požarov, kar je precej nad povprečjem iz obdobja od 2006 do 2021, ki znaša 1.349 požarov. Od povprečja je še posebej odstopala Romunija, kjer povprečje od 2006 do 2021 znaša približno 49 požarov, letos pa so jih zabeležili kar 716.
Obnova gozdov v Sloveniji
V organizaciji Zavoda za gozdove Slovenije je prejšnje teden potekala delavnica, na kateri je potekala razprava o obnovi gozdov, poškodovanih v največjem gozdnem požaru v zgodovini Slovenije, so sporočili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Obnova kraških gozdov, ki so bili poškodovani v julijskem požaru, se bo po besedah v.d. direktorja Zavoda za gozdove Janeza Logarja začela v kratkem, saj je sanacijski načrt v veliki meri že pripravljen. Semena bodo tako začeli nabirati že v tem tednu.
Na pogoriščih so že opravljena nujna gozdarska dela, s katerimi so zaščitili okolico. Delež listavcev v gozdovih, prizadetih v požaru, je bil približno tretjinski, dve tretjini gozda pa je sestavljal pretežno črni bor.
Ker bo prihajajoča obnova gozda narekovala njegovo sestavo še naslednja desetletja, morajo biti izbrane prave vrste, poleg črnega bora bosta to predvsem hrast in trokrpi javor. Trenutno poteka tudi vključevanje tuje in domače strokovne javnosti, lastnikov zemljišč, občin in drugih deležnikov.
Evropska unija bo poskrbela za floto letal za gašenje požarov
Po uničujočih gozdnih požarih v Evropi, so se države članice EU v začetku meseca dogovorile, da bodo pospešile načrte za vzpostavitev flote letal za gašenje požarov. Evropska komisija in ministri držav EU so se na zasedanju odločili, da bodo preučili možnost pospešenega nakupa helikopterjev, ki bi jih financirala EU, je v izjavi povedal vodja kriznega upravljanja EU Janez Lenarčič.
Trenutna kapaciteta EU za gašenje gozdnih požarov je sestavljena iz 12 gasilskih letal in enega helikopterja, ki jih posodijo Hrvaška, Francija, Grčija, Italija, Španija in Švedska.
Po navedbah Evropske komisije pa je bilo v tem poletju po ozemlju Evropske unije razposlanih 29 letal in osem helikopterjev prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, ki je način za delitev virov držav članic v izrednih razmerah.
Powered by Contextual Related Posts
